Stojnice na ljubljanski tržnici so bile v soboto bogato založene z vrtninami in drugimi dobrotami, ki ne smejo manjkati v jesenskem času. V marsikateri ponudbi je bil kostanj, ob stolnici so prodajali celo gobe iz naših gozdov, toda zagotovo je največ stojnic minuli konec tedna zasedla čokolada. Na Pogačarjevem trgu se je namreč odvil že tretji čokoladni dan, ki je na enem mestu zbral več kot tisoč čokoladnih dobrot in Ljubljano spremenil v Čokoljano.
»Pripravljeno danes ponoči,« se je pohvalila avtorica Pijinih dobrot iz presnega kakava, ki so obložene s svežim sadjem vabile nedaleč stran od čokoladne fontane. Točili so čokoladno vino, mešali vročo čokolado, rezali čokoladne pice, grizljali čokoladne lizike, na kupce so čakali tudi čokoladni namazi, čokoladni vijaki, klešče, kladiva. Čokolada je bila na več kot 50 stojnicah prisotna v najrazličnejših oblikah. In seveda kombinirana z najrazličnejšimi okusi. Jesen so zastopale s čokolado oblite suhe fige in kakiji, dobro so jih dopolnjevali tudi pralineji s kostanjevim polnilom. Prav te drobne čokoladne priboljške pa je bilo mogoče najti še z okusom sivke, pršuta, mete, s tartufi, konjakom in oljčnim oljem. Nekaj je bilo tudi čokoladnih vin, na osnovi refoška in malvazije, manjkale pa niso niti čokoladice z zlatom.
Čokoladni podjetniki
Svet čokolade ponuja veliko več, kot bi pričakovali – tudi v Sloveniji, je eno izmed sporočil ekipe osmih mladih čokoholikov, ki s Čokoljano pridobivajo tudi pomembne izkušnje za lažji prehod na trg dela. Prednost zdaj že tradicionalno dajejo butičnim čokoladnicam, ki svoje izdelke izdelujejo ročno, uporabljajo kakovostne sestavine, ponujajo presne in veganske priboljške ali pa so del pravične trgovine. Zraven sicer spustijo tudi nekaj večjih podjetij z bogato tradicijo, toda za vse velja pravilo, da morajo ponuditi vsaj dva degustacijska grižljaja ali artikla po ceni petdeset centov.
»Letos je bilo povpraševanje še večje, tako da je Pogačarjev trg že premajhen za nas,« je bil vesel Erik Grbec, ki je med drugim zadolžen za pester program med stolnico in Plečnikovimi arkadami. Ta je letos prvič obsegal tekmovanje, na katerem so ljubitelji kuhanja v živo pred obiskovalci v 20 minutah iz petih sestavin pripravljali sladko ali slano jed. Tretja Čokoljana pa letos ni minila niti brez zaključka čokoladno-podjetniškega izziva, v katerem so organizatorji dijake ljubljanske srednje šole za gostinstvo in turizem vodili od idej do izdelkov in organizacije prodaje. Na svoji stojnici so v soboto navdušili s kremno bučno juho s čokoladnimi žlikrofi in čokoladnim pražencem.
Od zrna do tablice
»Večina misli, da so to mandlji,« sta se nasmejala Sebastjan in Martina Kalinšek, ki sta na Čokoljano pripeljala tudi kakavova zrna, da bi obiskovalci videli, iz česa pravzaprav nastane čokolada. Sama pravita, da najverjetneje edina v Sloveniji peljeta celoten proces od zrna do tablice. »To je zelo zahteven proces, težko je že oluščiti ta zrna,« poudarjata zakonca. 20chocolate je njun družinski projekt, ki ga razvijata že dve leti. Njun cilj je iz neobdelanih suhih kakavovih zrn iz različnih delov sveta izvabiti njihov izviren okus. »Vsak kakav ima svojo noto. Ta iz Gvatemale ima bolj zemeljski okus, tisti iz Venezuele pa ima okus po jagodičevju.« Za zdaj sta predstavila čokolado iz kakava iz devetih regij, doma pa jih imata še kar nekaj na zalogi.
Poučno je bilo tudi v lokalu Pritličje, kjer so hkrati z dogajanjem na Pogačarjevem trgu potekale delavnice. Različni strokovnjaki so udeležence odpeljali na popotovanje, ki ga opravi kakav od drevesa do naših brbončic, seznanili so se z zdravilnimi učinki čokolade in se naučili branja deklaracij na tablicah. V prvi vrsti je denimo pomembno, da je prva navedena sestavina kakav (zrna, maslo ali masa). Če ni, potem to najbrž ni prava čokolada.
