Kaj vse je botrovalo razmahu laboratorijev za hidroponično gojenje konoplje, s čimer je Slovenija postala ne le tranzitna in ciljna država, temveč tudi resna izvorna država?

Dejansko se Slovenija s prepovedano konopljo že skoraj samopreskrbuje. Leta 2009 in 2010 so se domače kriminalne združbe začele zgledovati po organiziranem kriminalu z zahoda, predvsem iz Nizozemske in Velike Britanije, kjer so začeli v najetih objektih ali v delih hiš prirejati prostore v tako imenovane laboratorije, v katerih so ustvarili umetne razmere za gojenje konoplje. Hkrati se je na trgu pojavilo tudi več vrst križancev konoplje, gensko spremenjenih rastlin, ki imajo tudi desetkratno vsebnost THC in večjo rast ter več vršičkov.

Torej se je proizvodnja marihuane povečala le v laboratorijih, ne pa tudi na prostem?

Za kriminalne združbe so prirejeni prostori bolj vabljivi, saj lahko v njih konopljo gojijo ciklično, vse leto.

Ali se med gojitelji pojavljajo tudi »samorastniki« – ljudje, ki se tega posla lotijo na lastno pest, ali pa gre zgolj za klasičen organizirani kriminal?

Pojavljajo se tudi posamezniki, ki se gojenja lotijo samostojno. Pri večjih prostorih, ki smo jih odkrili, v katerih je tudi več sadik, pa so bile v ozadju vedno kriminalne združbe. Prej so konopljo tihotapili v Slovenijo, zdaj pa jo tu sami pridelajo, skladiščijo in preprodajajo predvsem na domačem trgu.

Je porast laboratorijev vplival na ceno konoplje na ulici in njeno dostopnost?

Trg je praktično enak, le izvor konoplje je drug. Prej je prihajala iz Bosne in Hercegovine ter Albanije, zdaj pa ne več. Na tak način kriminalne združbe manj tvegajo, ker jim ni treba prestopati meja. Ni pa trg zato preplavljen z marihuano, niti se cena ni spremenila. Povprečna cena za gram konoplje je 5 evrov. Od 3 do 5 evrov za gram zunanje gojene konoplje in od 4 do 8 evrov za gram notranje pridelane konoplje. Za kilogram pa se cene začnejo že pri 1000 evrih za konopljo slabše kakovosti pa vse do 8000 evrov za najkvalitetnejšo notranje pridelano konopljo. Povprečna cena pa je od 2500 do 3000 evrov za kilogram.

Pa je potem vsaj povprečna vsebnost THC v konoplji na ulici večja?

Uporabniki iščejo takšno drogo, kakršno želijo, in se zanimajo, kje je pridelana, kakšna je, ali gre za tako imenovani skank ali klasično konopljo. Smo pa beležili več zastrupitev zaradi prevelike vsebnosti THC in nekaj zastrupitev zaradi napačno sušene konoplje. Za sušenje so uporabljali kemikalije za zaščito proti gnitju, ki so dodatno škodljive zdravju.

V kolikšni meri si pri odkrivanju laboratorijev pomagate s sodobno tehnologijo? Denimo s termokamerami.

Tudi s temi kamerami si pomagamo. Pozorni smo tudi na porabo električne energije v objektu, vendar v zadnjem času nekoliko manj, saj si združbe pogosto priskrbijo generatorje električne energije in na tak način zakrivajo dejavnost v objektu.

Pa sta vrtoglav račun za elektriko in zaznava s termokamero dovolj, da dobite nalog za hišno preiskavo? Ali je še vedno ključno klasično operativno delo – zbiranje informacij na ulici?

Da dobimo odredbo za hišno preiskavo, moramo imeti precej bolj utemeljen razlog. Zaznava s termokamero in velika poraba električne energije nista dovolj. To so začetni indici, potrebno pa je še klasično kriminalistično delo. Konec koncev je treba identificirati osebe, ki so v kriminalni združbi.

Spomnim se primera, ko je združba že ob gradnji hiše v kleti zgradila poseben prostor, v katerega je vgradila večtonski dizelski agregat. Policija ga niti ni mogla zaseči, ker ga je bilo nemogoče odstraniti iz hiše. Iz tožilskih krogov sem takrat slišal namige, da bi lahko v takšnem primeru država zasegla celo hišo – kot sredstvo za izvrševanje kaznivega dejanja. Podobno kot v primerih, ko država zaseže avtomobil s prirejenim prostorom za prevoz droge.

Strinjam se s takšnim razmišljanjem. Če se prav spomnim, takrat še nismo imeli tako razvitih finančnih preiskav, da bi lahko šli v tovrsten zaseg premoženja. Mislim, da takrat zakonodaja še ni bila v celoti urejena.

Na spletu je mogoče najti vse potrebno za vzpostavitev laboratorija, vključno z nasveti in navodili. Ali ste kdaj naleteli na primer, ko je kriminalna združba najela določenega strokovnjaka, na primer agronoma?

Praviloma se teh poslov lotijo tisti, ki že imajo neko določeno osnovno znanje. Nato širijo dejavnost in privabijo druge člane, ki jih angažirajo za proizvodnjo, logistiko, transport, razpečevanje... Da, poiščejo tudi »stroko«.