S stoječimi ovacijami za letošnjo dobitnico Borštnikovega prstana, igralko Ljerko Belak, ter podelitvijo nagrad se je v SNG Maribor sinoči sklenilo jubilejno 50. Borštnikovo srečanje. Na nacionalnem gledališkem festivalu se je v enajstih dneh zvrstilo približno 70 dogodkov, posebna pozornost pa je bila seveda namenjena tekmovalnemu programu desetih predstav, ki jih je iz celotne gledališke produkcije pretekle sezone izbrala selektorica Amelia Kraigher. Presojala jih je mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali Zala Dobovšek (predsednica), Krištof Jacek Kozak, Nina Mitrović, Katja Perat in Mikko Roiha; ta je veliko nagrado za najboljšo uprizoritev festivala z večino glasov namenila predstavi Hedda Gabler, ki jo je po drami Henrika Ibsena v Drami SNG Maribor zrežirala Mateja Koležnik.
Nagrade za polovico predstav
»Uprizoritev Hedda Gabler izžareva vrhunskost na več ravneh: od do skrajnosti prečiščenega besedila prek učinkovite omejevalne scenografije in prefinjene kostumografije do asketske, a prepričljive igralske prezence,« je o zmagovalni predstavi festivala med drugim zapisala žirija in dodala, da gre za »aktualen, prečiščen, akvarijski prikaz malomeščanstva in njegovih problemov, tako značilnih tudi za današnji čas«. Hedda Gabler je bila deležna še dveh lovorik: za njen dramaturški koncept so Borštnikovo nagrado dobili Goran Ferčec, Mateja Koležnik in Metka Damjan, eno izmed štirih igralskih nagrad pa je za naslovno vlogo prejela tudi Nataša Matjašec Rošker.
Preostale Borštnikove nagrade, skupno jih je bilo podeljenih dvanajst, so si razdelile še štiri predstave oziroma njihovi soustvarjalci, medtem ko je druga polovica tekmovalnega programa ostala praznih rok. Za režijo predstave Gospa Bovary v produkciji SNG Nova Gorica je bila nagrajena Yulia Roschina, Vito Weis pa si je z nastopom v isti uprizoritvi prislužil nagrado za mladega igralca; tri nagrade so šle Iliadi, ki jo je v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana in Cankarjevega doma zrežiral Jernej Lorenci, in sicer za oblikovanje svetlobe (Pascal Mérat), kolektivno igro nastopajočih in še posebej za Jette Ostan Vejrup vlogi Here, po dve nagradi pa sta prejeli še dve predstavi ljubljanske Drame: Jugoslavija, moja dežela, ki jo je po dramatizaciji romana Gorana Vojnovića zrežiral Ivica Buljan (Ana Savić Gecan za kostumografijo, Jernej Šugman za vlogo Emirja) in dramatizirani Kafkov Grad v režiji Janusza Kice (Numen in Ivana Jonke za scenografijo ter Polona Juh za vlogo Friede).
Želja po drznosti in tveganju
»Zastopanost žanrov je bila v širokem razponu, pri čemer je bilo najmanj prostora namenjenega komediji, predstave so se zlasti oprijemale vsebinsko resnih in mrakobnih pripovedi,« je v sklepni besedi med drugim ugotavljala žirija. »Če odštejemo dramatizacije, je tekmovalni program ponudil le eno domačo izvirno dramsko pisavo, Gospo Bovary, kar gotovo lahko razumemo kot svojevrstni alarm.« Sicer pa je žirija v postavitvah in režijsko-izvajalskih konceptih »pogrešala še več vsebinske drznosti in tveganja v preigravanju gledališke govorice«, pri čemer »ni mogla mimo občutka, da tudi gledališko polje preveva nekakšen strah pred spremembo in jasnimi stališči«.
Umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje Alja Predan letošnji festival ocenjuje kot izrazito uspešen. »Obisk je bil nadpovprečno dober, našteli smo okoli 7000 gledalcev. Številne predstave so bile razprodane že pred samim začetkom festivala, zelo dobro obiskani so bili različni spremljevalni dogodki, na primer strokovni pogovori, dobro sta bila sprejeta tudi študentski program in Poljski fokus.« Kot poseben dosežek letošnje prireditve je izpostavila pregledno razstavo Gremo na Borštnika! ob 50-letnici festivala, za katero upa, da bo na ogled še kje drugje v Sloveniji in zamejstvu.
