Leta 1945 ustanovljena Organizacija združenih narodov danes slavi 70 let obstoja. Pekla, o katerem je govoril Dag Hammarskjöld, si ob njenem rojstvu ni bilo težko predstavljati, saj se je ravno končala svetovna vojna z več kot 60 milijoni mrtvih, grozljivimi taborišči smrti in strašljivim novim orožjem – atomsko bombo. O tem, koliko so ZN prispevali k izogibanju jedrskemu armagedonu, si zgodovinarji niso enotni, zvečine ga pripisujejo ravnovesju strahu med jedrskimi silami, nobenega dvoma pa ni, da so v minulih sedmih desetletjih odigrali pomembno vlogo pri obvarovanju številnih ljudi pred drugimi pogubami – od skrajne revščine do nalezljivih bolezni ter od lakote do utišanja vrste vojnih konfliktov, ki sta jih sprožila dekolonizacija in ideološko rivalstvo med kapitalističnim zahodom in socialističnim vzhodom v tako imenovanem tretjem svetu. Razvojni programi ZN so bili v veliko pomoč novim članicam, ki so od prvotnih 51 držav svetovno organizacijo polnile do sedanjih 193. Ena njenih najpomembnejših podorganizacij, Unicef, pa je poskrbela za izobrazbo in boljše življenjske možnosti milijonov otrok, med drugim tudi sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Moona. Nobelove nagrade sami organizaciji, njenim organom ter dvema generalnima sekretarjema (skupaj jih je bilo enajst) so priznanja za njeno mirovno misijo, čeprav je ob gradnji boljše prihodnosti človeštva imela tudi svoje zdrse, bila označena kot sramotno zatočišče diktatorjev, kritizirana zaradi okorele birokracije, se otepala s korupcijo in nedemokratično politiko varnostnega sveta ter bila tudi nema opazovalka genocidov v Ruandi in Srebrenici.
Združeni narodi so dandanes precej drugačni, kot so bili ob ustanovitvi, a še zdaleč ne prilagojeni izzivom 21. stoletja. To se znova kaže v blokadah v varnostnem svetu ter ob aktualni begunski krizi, ki je tudi posledica nezmožnosti agencije ZN za begunce, da bi zanje poskrbela, ko so bili prisiljeni zapustiti domove od Afganistana, Iraka in Sirije do afriških držav. Vzrok za to je nenazadnje tudi finančna podhranjenost svetovne organizacije z letnim proračunom, ki ne znaša niti polovice newyorškega, kjer ima v palači ob Vzhodni reki svoj sedež.
Ob obletnici ZN so že potekale različne priložnostne prireditve, danes pa bodo z njihovo modro barvo osvetljene pomembne zgradbe v številnih mestih po svetu, od sydneyjske opere do piramid v Gizi in newyorškega Empire State Buildinga. V Sloveniji bosta tako obarvana Tromostovje in Predjamski grad.
