Čeprav poklici na področju računalništva in informatike ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij že dlje časa veljajo za ključna delovna mesta prihodnosti in čeprav je razvoj spletnih ali mobilnih aplikacij med mladimi vse bolj priljubljena dejavnost, se marsikatero podjetje na tem področju pri iskanju novih moči še vedno znajde v zagati.
Tako je bilo denimo v zadnjem obdobju mogoče večkrat zaslediti, da podjetje Chipolo išče programerje sistemov android, ios in spletnih strani, a je vtis, da gre za množično zaposlovanje v podjetju, povsem napačen. Omenjena delovna mesta imajo namreč v hrastniškem start upu odprta že več kot pol leta, tako da bodo zdaj poskusili bodoče mlade sodelavce privabiti z odprtjem pisarne v Ljubljani. A ne gre le za odročnost Zasavja, pravi soustanovitelj podjetja Tadej Jevševar, marveč je tehnologija bluetooth, s katero se ukvarjajo v Chipolu, za večino zainteresiranih kandidatov prevelik zalogaj, saj se mladi razvijalci z njo ne ukvarjajo profesionalno.
Kombinacija znanja in ponotranjene kulture podjetja
»Tehnologija je pripeljala do tega, da že skoraj vsako podjetje potrebuje programerje, na drugi strani pa imamo poplavo uspešnih zagonskih podjetij, ki potrebujejo delovno silo, in v resnici je programerjev premalo, sploh iz Zasavja. Radi bi zaposlovali lokalne ljudi, ampak ne za vsako ceno. Razgovorov imamo sicer ogromno, ampak zaradi specifičnega izdelka, ki ima vgrajeno tehnologijo bluetooth, s katero nimajo veliko izkušenj, se kandidati ustrašijo. Tako se zdaj k nam vozijo programerji iz Ljubljane, dva celo iz Kranja,« je pred tremi meseci o iskanju novih sodelavcev povedal Jevševar. Zdaj, ko so se odločili poskusiti s pisarno v Ljubljani, pravi, da je zanimanja več, a še vedno tudi velja, da je med razvijalci precej negotovosti zaradi nepoznavanja tehnologije bluetooth.
»Zagotovo je lažje najti razvijalce za določene platforme, ki so že dlje časa na trgu oziroma so med razvijalci bolj priljubljene. Vedno pa je težko najti kakovosten kader v strokovnem pomenu in še težje je najti ljudi, ki postanejo del kulture podjetja. Slednje pa je za naše podjetje zelo pomembno,« pojasnjuje Jevševar.
Ob tem še poudarja, da nepoznavanje tehnologije bluetooth med mladimi razvijalci ne gre očitati fakultetam, saj je tehnologija tako »živa« stvar, da ji je študijske programe težko aktualno prilagajati, poleg tega pa se morajo razvijalci tudi po končani fakulteti stalno sami spoznavati z novostmi in trendi na svojem področju.
Uspeh močno odvisen od ambicij
Tega se sodeč po Deloittovi raziskavi o prvih korakih na trgu delovne sile vse bolj zavedajo tudi mladi. Letošnja raziskava je denimo pokazala, da le 16 odstotkov najboljših študentov in diplomantov srednjeevropskih univerz meni, da jih je fakulteta na trg dela dobro pripravila. A je kljub temu tri četrtine anketiranih optimističnih, da bodo prišli do ustrezne zaposlitve v treh mesecih, saj so prepričani, da so za osvojitev privlačnega delovnega mesta najpomembnejši lasten trud, izkušnje in sposobnosti.
Da znanje v sodobnem svetu ni statična dobrina, poudarja tudi Gaja Zornada, gonilna sila slovenske start up skupnosti InternetWeek Slovenija. »Programerski poklici so tesno vezani na delo z najnaprednejšo tehnologijo, ki je sama po sebi stara šele pičlih nekaj desetletij; pa sami vemo, da računalniki izpred petih let niso več taki kot današnji,« sogovornica oriše razmere v visokotehnološkem svetu, v katerega se želi uvrstiti tudi vse več slovenskih podjetij. In pri tem stavijo na tehnološko naprednost. To za seboj povleče seveda specialistična znanja in poznavanja najnovejšega razvoja tehnologij, pa tudi poslovnih praks, razvoja uporabniških izkušenj in splošne umestitve mlade industrije, ki začenja prežemati že vse pore življenja, pravi. »Z najnovejšim znanjem, usvojenim pred pol desetletja, si verjetno lahko bil konkurenčen takrat, ko si ga pridobil. Za konkurenčnost danes moraš usvajati znanje, ki prihaja zdaj. Če hočeš biti med najboljšimi, pa moraš imeti željo usvajati tudi veščine za jutrišnji dan,« uporabnost znanja, pridobljenega na fakulteti, v realnem svetu ponazori Gaja Zornada.
A se mladi kljub temu nimajo česa bati, če so se le pripravljeni učiti, saj številna pomembna izobraževanja pripravljajo kar podjetja sama. »Gre za odprta strokovna srečanja, kot je bil denimo včerajšnji JavaScript meetup v Zemanti, ki se ga je v želji neformalnega prenosa znanj udeležilo več kot sto ljudi,« navede primer sogovornica. Še več priložnosti za izobraževanje pa ponuja svetovni splet. Največje univerze po svetu denimo odpirajo svoje bogate knjižnice predavanj za prosto dostopno spletno uporabo.
Ker je prenos znanja med akademskim in poslovnim svetom prihodnost razvoja gospodarstva in izobraževanja, pa so pomembni tudi odprti konferenčni dogodki, kot je prihajajoči 10. Slovenski forum inovacij, dodaja Gaja Zornada in konča, da tisti, ki prednosti praktičnega vseživljenjskega učenja ne morejo ponotranjiti, verjetno ne sodijo v sektor, ki to za svoj razvoj nujno potrebuje.
