»Nisem tekel na polno. Je bilo treba prihraniti nekaj moči. Čez teden dni je ljubljanski maraton,« je minulo nedeljo na 10. češenjskem teku v Tuhinjski dolini dal vedeti 77-letni Miha Horvat. Jekleni Miha je eden iz skupine 41 jeklenih (pol)maratoncev, ki ima za sabo pretečene vse (pol)maratone in se skrbno pripravlja na praznično okroglo obletnico v nedeljo v središču prestolnice. 20. ljubljanski maraton je tudi zanj osebni praznik. Ponosen, da mu je bilo tudi zaradi zdravega pristopa k teku in življenju dano vzdržati od samega začetka, se veseli vnovičnega snidenja v reki tekačev, ki je preraslo v največji slovenski športni praznik.
Ljubljanski maraton je zgodba o neverjetni rasti. Iz skupine 673 tekaških zanesenjakov z Mihom vred, ki se je oktobrsko jutro pred 19 leti zbrala na Tromostovju, je prerasla v prireditev, kjer bo zraven v dveh tekmovalnih dneh v vseh kategorijah več kot odstotek populacije dežele na sončni strani Alp. Meja je bila presežena že lani (uradno 22.185 udeležencev), letos se bo ta številka glede na prijave zelo približala številki 25.000 udeležencev.
Množičnost se povečuje
Po uradnem podatku organizatorjev je prijavljenih 29.129 udeležencev. Praksa zadnjih let kaže povprečen 15-odstotni osip in uradna končna številka bo okoli 24.759 tekačev. Morda tudi več glede na naklonjeno vremensko napoved. Tovrstno poigravanje s statistiko ni nepomembno. Do uradne okrogle številke 200.000 vseh udeležencev, ki smo kadar koli sodelovali na maratonu in drugih krajših tekih v vseh teh letih skupaj, namreč manjka le še 27.994. Po lanski prireditvi je bila skupna številka udeležencev 172.006. Miha in še štirideseterica junakov, med njimi legendarna šesterica na Fidipijevi razdalji, je šteta seveda devetnajstkrat.
Tudi legendarna razdalja (42.195 metrov), ki simbolizira ime prireditve v slovenski prestolnici, doživlja zelo povečano množičnost. Po prijavah (2960) bo glede na teoretični osip številka okoli 2515 pravih maratoncev. Trasa, speljana v enem krogu, je lani požela številna odobravanja in organizatorji s predsednikom OK Andrejem Razdrihom na čelu dobre prakse obdržijo. Tudi ogromne množice ob trasi dokazujejo, da je prireditev vredna skupnega proračuna v vrednosti 1,1 milijona evrov in je sedla v srce množic. Drug zgovorni podatek je, da bo na prireditvi teklo že blizu 3000 tujcev iz 48 držav (3357 prijav). Maraton je tudi že pomemben turistični dogodek.
Po številu maratoncev ljubljanskega maratona ne moremo šteti v visok krog največjih maratonov v Evropi, ki imajo po deset, petnajst ali še več tisoč udeležencev na tej razdalji. Je pa ob jubilejnem letu svoje povedal župan Zoran Janković. V Ljubljani želi svetovni rekord. Torej boljši čas od tistega, ki ga je lani v Berlinu tekel Kenijec Dennis Kimetto (2,02:57). Utopija za vse rojake in sosede Etiopijce, ki jih bosta pripeljali dve menedžerski skupini iz Nizozemske in Italije. Kljub povečanim nagradnim skladom (20.000, 12.000 in 8000 evrov) in posebnemu bonusu za rekordne čase za tek pod dve uri in pet minut, s čimer lahko nagrada zraste na 43.000 evrov, se poskus doseči to mejo zdi utopija. Le nekaj maratonskih tekov je bilo letos pod to znamko. Povabljenci, med njimi Levy Omar Matebo, ki ima osebni rekord 2,05:16 iz Frankfurta 2011, bodo zagotovo ogrozili dosedanjo časovno znamko 2,08:25, ki jo držita Kenijec Daniel Too (2011) in Ishimael Bushendich (2014).
Slovenci stavijo na Mitja in Nežo
V ospredju med zapostavljenimi slovenskimi maratonci in maratonkami bosta Mitja Kosovelj in Neža Mravlje. Hči ultramaratonca Dušana Mravljeta se želi približati slovenskemu ženskemu časovnemu mejniku dveh ur in štirideset minut. Dovolj zgovoren je že podatek, da je le ena od osmih Slovenk, ki je na vseh dosedanjih izvedbah tekla pod časovno mejo dveh ur in petdeset minut. Mitja Kosovelj je med enajstimi Slovenci, ki so doslej v Ljubljani tekli hitreje od dveh ur in trideset minut. Na častnem seznamu je tudi njegov oče in trener Edvin kot edina družinska naveza. Jubilejni maraton bo torej družinski praznik. »Za nastop smo se odločili, ker je letos dvajseta obletnica maratona in ga je lepo zaznamovati z nastopom. Za Mitjo bo to četrti maraton letos,« v sinovem imenu razlaga razloge za nastop oče Edvin Kosovelj. »Načrtujemo, da bi Mitja tekel blizu časa dve uri in dvajset minut. To je realnost. Za maraton je treba biti realen. Mitja ima nastopov preveč, za čas pod dva dvajset in potencialno normo za Rio bi moral imeti več svežine. Poleg tega je realnost, da bo večino moral preteči sam. Afričani in njihovi 'zajci' bodo kmalu ušli. V prvi polovici bi nemara lahko imel še koga, ki teče polovičko, potem malo verjetno,« se je razgovoril oče Kosovelj.
