O tem, ali sta vratarja Gorazd Škof in Primož Prošt odpisana s seznama potnikov za EP.

Oba imata težave s poškodbami, zato je vprašanje, v kolikšni meri bosta lahko sploh pripravljena na EP. A nisem zaskrbljen, kajti Slovenija ima dobre vratarje. Za tokratno akcijo sem se odločil za Matevža Skoka, čeprav v Nemčiji ne brani veliko in njegov klub Lübbecke ne dosega zavidljivih rezultatov, a resno računam nanj. Aljoša Rezar standardno dobro brani v francoskem Tremblayju, Klemen Ferlin je mlad in perspektiven. Na seznamu je še Urban Lesjak, ki bo sodeloval na pripravah v Zrečah, a ne bo potoval na turnir v Nemčijo.

O tem, zakaj na desnem krilu ni Matjaža Brumna (Vardar) in Dragana Gajića (Montpellier).

Brumen je bil moja velika želja, a se je odločil, da ne bo igral za Slovenijo. Govorilo se je, da bo mogoče vzel makedonski potni list in zaigral za Makedonijo, a mi je zatrdil, da ne gre za to. Pravi, da je težava, ker se telesno ne počuti dobro in ni pripravljen. A na tem položaju ima Slovenija veliko dobrih igralcev: Maria Šoštariča, ki igra sijajno, Gašperja Marguča, ki je fenomenalen v ligi prvakov, Blaža Janca, ki je prihodnost slovenskega rokometa, in Dragana Gajića, ki pa ga imamo in sočasno nimamo. Na prvi reprezentančni akciji, ko sem debitiral kot selektor, je imel Gajić zasebne težave, kot je ločitev, zdaj pa ima opravičilo zaradi tega, ker bo žena rodila. Vprašal sem ga, čeprav se bo slišalo vulgarno, ali rojeva on ali žena in ali obstajajo zdravniki, ki so zadolženi za to. Rekel sem mu, da ni nujno, da je prisoten pri porodu, saj ima tudi ona očeta, mamo... Tudi naše žene so rojevale brez naše prisotnosti, a smo preživeli. Opozoril sem ga, da je vprašanje, v kolikšni meri si bo lahko izboril prostor poleg Janca, Marguča, Šoštariča...

O tem, da je položaj levega zunanjega igralca največja rakava rana reprezentance.

Na tokratni akciji bosta sodelovala Borut Mačkovšek in Klemen Cehte. Mačkovšek v tej sezoni igra v Montpellieru malce več in kaže »znake življenja«, a še vedno ostaja moj prvi pacient. Zato bom veliko delal za to, da reprezentanca dobi nekoga, ki bo njen zaščitni znak, nekoga, ki se ga bodo nasprotniki, ko bo prišel na igrišče, bali. Cehte igra v Dubaju v Združenih arabskih emiratih v ligi, ki jo jaz imenujem »liga bez briga« (v prevodu: liga brez skrbi), v kateri se ne ve, kdaj so treningi, tekme, kdo je nasprotnik... Malce me skrbi, v kakšni formi bo prišel.

O usodi kapetana in liderja Uroša Zormana.

Na položaju srednjega zunanjega igralca obstaja največja konkurenca. Med prejšnjo akcijo sta bila poškodovana Uroš Zorman in Marko Bezjak, ki bosta tokrat zraven, prav tako kot Staš Skube, ki v klubu igra sijajno, zdaj pa mu ponujam še eno priložnost za dokazovanje v reprezentanci. Ne glede na svojo pomembnost in izkušenost morata Zorman in Bezjak pokazati kakovost, znanje in željo, da igrata za reprezentanco, a le na najvišji ravni. Nihče za reprezentanco ne more igrati zaradi minulega dela in zaslug. V nasprotnem primeru bom predlagal RZS in predsedniku, da če si nekdo to zasluži, naj mu kupijo zlato uro in se lepo poslovimo. Zormanu sem po njegovih sugestijah o nekaterih igralcih prijateljsko svetoval, naj se raje zamisli zaradi svojega položaja v reprezentanci in naj ne skrbi preveč za druge.

O tem, zakaj Branko Tamše ni pomočnik v reprezentanci.

Očitno sem jaz večji Slovenec od Slovencev. Želel sem, da bi bil Tamše moj pomočnik, toda ljudje v celjskem klubu so ocenili, da nimajo načrta B, kaj bi on počel, ko ne bi bil z reprezentanco. Bil sem celo pripravljen uskladiti termine treningov reprezentance s treningi Celjanov, čeprav tega načeloma ne počnem. Žal mi je, da Branka ne bo z nami, in osebno vem, da je tudi njemu žal. A takšna je odločitev kluba, on tam dela, živi, ima pogodbo in dobiva plačo. In glede na to on ne odloča o tem.