»Že drugič v nekaj letih se bo z dovoljenjem ustavnega sodišča, izdanim v obliki enako 'prazne' odločbe kot prvič, na referendumu odločalo o tem, ali istospolno usmerjene osebe sploh smejo biti v celoti enakopravne s tisti mi, ki smo drugače spolno usmerjeni, ali pa je dovolj, če se jim v neznano dolgem prihodnjem času odkrhne delček za delčkom te enakopravnosti.« To je v ločenem odklonilnem mnenju k odločbi ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o noveli za kona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih med drugim zapisala ustav na sodnica Jadranka Sovdat. Je ena od štirih sodnic, ki se ne strinjajo z razlogi, ki so pripeljali do izreka sodbe, za to sodbe in zakonodajnega referenduma niso podprle.
Moška podpora referendumu
Novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki popolnoma izenačuje pravice raznospolnih in istospolnih parov, je državni zbor z 51 glasovi za in 28 proti sprejel 3. marca letos. Metka Zevnik in Aleš Primc iz koalicije Za otroke gre sta po sprejetju zakona vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma, kar je državni zbor s posebnim sklepom zavrnil. Pobudnika sta sprožila ustavni spor, toda ustavno sodišče o zadevi ni odločalo vsebinsko, torej o ustavni skladnosti tako veljavnega kot noveliranega zakona, ampak je razsojalo le »o sporu med državnim zborom in predlagateljem referenduma o tem, ali je referendum do pusten ali ne.
Podporo referendumu so izrekli Mitja Deisinger, Marta Klampfer, Miroslav Mozetič, Ernest Petrič in Jan Zobec, proti razveljavitvi sklepa državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma pa so glasovale štiri sodnice (Etelka Korpič - Horvat, Dunja Jadek Pensa, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat), ki se niso strinjale z razlogi večine za izrečeno sodbo. Nasprotovale so predvsem po njihovem ozki razlagi pojma protiustavnost. Ustavno sodišče je namreč presojalo, ali je novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih odpravila protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ugotovilo je, da je državni zbor s tem zakonom neposredno spremenil le opredelitev zakonske zveze in s tem odpravil neustavnost, ki jo je v zvezi z dedovanjem istospolnih partnerjev ugotovilo ustavno sodišče. Toda državni zbor je po mnenju ustavnega sodišča hkrati posegel v približno 70 področnih zakonov, s čimer »je močno presegel tisto, kar nalaga odločba ustavnega sodišča«, kajti »ustavno sodišče ni nikoli ugotovilo protiustavnosti veljavne opredelitve zakonske zveze in pogojev za njeno sklenitev«. Omenjene štiri ustavne sodnice pa se ne strinjajo z razlago, da na referendum ne sodijo le tisti zakoni, za katere je ustavno sodišče ali evropsko sodišče za človekove pravice že prej ugotovilo, da so protiustavni. V ustavi namreč to ni nikjer izrecno zapisano.
Referendum v božično-novoletnem času?
Ustavni pravnik Ivan Kristan meni, da o pravicah istospolnih na referendumu ne bi smeli odločati, in opozarja na po njegovem nesprejemljive zadnje spremembe ustave glede referendumske ureditve. Zakon, ki ga sprejme državni zbor, namreč na referendumu pade že, če proti njemu glasuje petina vseh volilnih upravičencev. »Ta kvorum ni ustrezen. Najprej je bil predlog, da mora na referendumu odločiti četrtina vseh volilcev, toda v ustavni komisiji državnega zbora, ki jo je vodila takratna poslanka Pozitivne Slovenije Maša Kociper, je poslanec SDS Jože Tanko ustno predlagal, naj se ta prag zniža na 20 odstotkov. In poslanci so ga mirno sprejeli,« spomni Kristan in napove: »Mislim, da bo desnica na referendumu o pravicah istospolnih z agresivno kampanjo zlahka zbrala teh 20 odstotkov glasov volilcev. Po vsej Sloveniji bodo imeli maše in ob tej množični histeriji bodo po mojem dosegli potrebno petino glasov.«
Koaliciji Za otroke gre se je včeraj smejalo. Odločbo ustavnega sodišča so ocenili kot »odločitev v prid ljudi in ne elite«. Ob tem so napovedali, da bodo podpise za referendum zbirali še naprej, čeprav so jih že doslej zbrali krepko čez 40.000, kolikor bi jih zadoščalo za njegov razpis. To odločitev so utemeljili z željo ljudi, da bi še prispevali svoje podpise, nekateri naši sogovorniki pa so v njej prepoznali več drugih razlogov. Po teh navedbah naj bi si v koaliciji Za otroke gre prizadevali zbrati toliko podpisov, da bi se čim bolj približali številki 343.000, kolikor glasov bi bilo na referendumu potrebnih za padec zakona. Velika verjetnost je namreč, da se bodo tisti, ki bodo dali svoj podpis za referendum, tega tudi udeležili in glasovali proti izenačitvi pravic raznospolnih in istospolnih parov. Prav tako nekateri naši sogovorniki ocenjujejo, da skuša koalicija Za otroke gre s preračunavanjem, kako dolgo bo zbirala podpise, doseči, da bi referendum padel v božično-novoletni čas.
NSi s svojo kampanjo
V političnih vrstah so razdeljeni. V Združeni levici, ki je predlagala zakonsko izenačitev pravic raznospolnih in istospolnih partnerjev, poudarjajo, da je ustavnemu sodišču v zadnjih časih brez sence dvoma uspelo soglasno zaščititi pravice enega posameznika, ko se sooča s splošno pravico velike skupine ljudi, pa okleva in mu ne uspe zbrati poguma, da bi naredilo korak k strpnejši in enakopravnejši družbi. »Namesto da bi se Slovenija priključila državam, ki so sistemsko diskriminacijo istospolnih popolnoma odpravile, smo tako dobili še eno področje, na katerem smo v celoti pogrnili,« je dejal Matej T. Vatovec. V SMC se na odločitev ustavnega sodišča uradno še niso odzvali. V stranki pa je mogoče slišati, da bodo ostali zvesti stališčem, ki so jih zagovarjali v parlamentu. Pa tudi, da se bodo zagotovo vključili v referendumsko kampanjo, a ni nujno, »da bomo ravno nosilci te zgodbe«. V kampanji bodo gotovo sodelovali Socialni demokrati. »Razočaran in žalosten sem, da bodo človekove pravice zopet predmet preigravanj političnih strank. Mislil sem, da Slovenija sodi v družbo naprednejših držav,« je dejal vodja poslancev SD Matjaž Han.
V referendumsko kampanjo se bosta pričakovano vključili tudi NSi in SDS, saj so bili njuni poslanci odločno proti izenačitvi pravic raznospolnih in istospolnih parov. Vendar pa so se v NSi odločili za samostojno kampanjo, torej niso sprejeli poziva Aleša Primca, da bi nastopili skupaj. Odločitev utemeljujejo z navedbami, da bo njihova kampanja bolj umirjena, kot naj bi bila kampanja koalicije Za otroke gre.
