Namesto vsebinskega odločanja, ki so si ga ustavni sodniki nedavno dovolili v primeru, ko so posameznika po hitrem postopku razglasili za enega od temeljev demokracije, se je ustavno sodišče tokrat (spet) osredotočilo zgolj na procesne razloge in tako, kot je v svojem odklonilnem ločenem mnenju nenavadno jasno zapisala sodnica Jadranka Sovdat, vnovič izdalo »prazno odločbo«. »Ustavno sodišče je v tem postopku razsojalo samo o sporu med državnim zborom in predlagateljema referenduma, in sicer glede vprašanja, ali je referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dopusten,« je poudarilo sodišče, ki je še pred dvema letoma v svoji odločbi glede neustavnosti zakona o dedovanju jasno zapisalo, da »v današnji družbi ni več razhajanj o tem, da istospolni pari enako kot raznospolni pari ustvarjajo ljubeča in trajna partnerska razmerja«.

Takšno sprenevedanje bo imelo za prihodnje primere resne posledice. Ne gre namreč pozabiti, da je bila tokratna odločba ustavnega sodišča precedenčna, saj so sodniki prvič odločali po novem 90. členu ustave, po katerem referenduma ni dopustno razpisati »o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin«. In »ugotovili« so, da referenduma ni dopustno razpisati le o zakonih, ki odpravljajo tisto protiustavnost, ki jo je predhodno v svojih odločbah že ugotovilo ustavno sodišče. Ali takšna razlaga torej pomeni, da bodo morali istospolno usmerjeni pred ustavnim sodiščem najprej izpodbiti prav vseh 70 zakonov, v katerih je skupina pravnikov ugotovila diskriminacijo istospolnih partnerstev in družin, in potem še nekaj let čakati na spremembe posameznih zakonov (če bo to sploh v interesu parlamentarne večine), da bodo lahko nekega dne vendarle postali enakopravni državljani Republike Slovenije? Ali si niso prav ustavni sodniki želeli, da ne bi bili sami odgovorni za prepovedi referendumov, temveč da naj del odgovornosti »prevzame« tudi ustava? So bile torej spremembe ustave v delu, ki se nanaša na zakonodajni referendum, sploh potrebne? Na ustavnem sodišču sicer odgovarjajo, da precedenčno tolmačenje ustave »seveda ne pomeni, da zakonodajalec ne sme po lastni presoji spreminjati zakonskih ureditev, za katere oceni, da niso v skladu z ustavo«. Pa vendar: ali ni parlamentarna večina spremembe novele zakona o zakonski zvezi sprejela prav zato, ker je diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti ustavno nedopustna?

Sporočilo včerajšnje formalistične odločbe ustavnega sodišča je torej jasno. Pripadniki manjšin in tisti brez vpliva in moči se na zaščito ustavnih sodnikov ne morejo (več) zanesti. Če želimo živeti v strpni družbi, v kateri so vsakomur zagotovljene enake pravice, in se tako postaviti ob bok najrazvitejšim in najnaprednejšim državam, bo treba na referendum. Katoliški Irski, ki je homoseksualnost dekriminalizirala šele leta 1993, je to uspelo.