Leta 1997 je družina letovala na Malem Lošinju na Hrvaškem. Neko jutro sta se tako Melanie kot njena mama zbudili obgrizeni, postelja pa je bila okrvavljena. Pregled pri zdravniku je pokazal, da ju je večkrat ugriznil netopir in v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih so družino napotili na cepljenje proti steklini. V tožbi piše, da se je po cepljenju pri dekletcu pojavila zelo visoka vročina, tresla se je in penila, tako da so jo sprejeli v bolnišnico. Pet dni pozneje je dobila drugi odmerek cepiva in potem še tretjega. A njeno zdravje se je vse bolj slabšalo, čez čas je začela urinirati kri in celo ohromela. Imela je težave z vidom in ledvicami, vedenjske motnje, epileptične napade. Preiskave uradno niso pokazale vzroka za te spremembe, starši pa so prepričani, da je krivo cepljenje. To so pozneje potrdili tudi zdravniki v tujini, kamor so se obrnili po pomoč. Melanie je v vseh teh letih dosegla velik napredek, a nekatere posledice še vedno ostajajo.
V iskanju izvedenca
Starši so vložili dve tožbi: leta 1998 na kranjskem sodišču proti turistični agenciji, ki je organizirala letovanje, leta 2002 pa proti zdravstvenemu ministrstvu. V okviru prve je šele letos okrožno sodišče razsodilo v prid agencije – tožnikom naj ne bi uspelo dokazati, da je do ugrizov netopirja res prišlo. Sodba še ni pravnomočna, primer pa je zdaj na višjem sodišču. Tudi tožba proti ministrstvu je enkrat že padla, saj je sodišče menilo, da jo lahko naslovijo kvečjemu na zavod, ki je deklico cepil, ne pa na državo. A višje sodišče je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Ocenilo je, da je tudi ministrstvo v takšnem primeru lahko objektivno odgovorno za morebitne zaplete po cepljenju. O omenjenih tožbah so razpravljali tudi včeraj. Pravobranilka Mojca Mihelčič je trdila, da se obe nanašata na isti škodni dogodek, zahtevati odškodnino na dveh koncih za isto stvar pa ni mogoče. Pooblaščenec tožnikov Dušan Stojanović pa je odgovarjal, da so v Kranju tožili za škodo do trenutka cepljenja, v Ljubljani pa za čas po njem. Sodnik bo zdaj pridobil kranjski spis in preveril, kaj je res in kaj ne.
Največji zaplet v tem primeru pa verjetno predstavljajo izvedenci, ki bi lahko pojasnili, ali je otrokove težave res mogoče povezati s cepljenjem. Ko je izvedenec dr. Milan Čižman ocenil, da ne, so starši poiskali priznanega mikrobiologa dr. Gorazda Pretnarja, ki je zatrdil ravno nasprotno. Potem je sodišče odredilo, naj izvedensko mnenje naredi Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo oziroma dr. Alojz Uhan, a se je slednji sam izločil, ker je bil s tem primerom že prej povezan. Poskusili so tudi s komisijo za izvedenska mnenja ljubljanske medicinske fakultete, nato tovrstno komisijo na mariborski fakulteti, pa potem tudi z izvedencema dr. Francem Sterletom in dr. Bredo Zakotnik, a za vse se je izkazalo, da ne bi mogli napisati nepristranskega mnenja. Tožniki sicer že od vsega začetka predlagajo izvedenca iz tujine, a jim za zdaj sodišče ni prisluhnilo.
