Po osmih zaporednih mesecih 60-milijardnih nakupov državnih obveznic in drugega premoženja je bolj ali manj jasno, da program ECB za spodbuditev gospodarstva in rasti cen (še) ni dal pričakovanih rezultatov. Okrevanje evropskega gospodarstva ostaja krhko, območje evra pa ostaja ujeto v deflaciji, saj so cene tudi septembra upadle za 0,1 odstotka.
Kljub temu se svet ECB včeraj ni odločil za spremembo denarne politike. Ključna obrestna mera ostaja na rekordno nizkega 0,05 odstotka, obrestna mera na depozite čez noč pa je ohranjena pri -0,2 odstotka, kar pomeni, da ECB bankam zaračunava odlaganje sredstev na njenih računih. Še vedno je počasna rast kreditiranja – gospodinjstva so avgusta najela en odstotek več posojil kot isti mesec lani. Kljub drugačnim napovedim pa območje evra še vedno čaka na inflacijo, ki bi pomagala pri zniževanju realnih dolgov podjetij in držav. Samohvala prvega moža ECB Maria Draghija, ki je pred časom dejal, da se je območje evra na krilih denarne politike ECB vrnilo k vzdržni gospodarski rasti, že nekaj časa ni več dovolj, potrebni so novi ukrepi, pravijo strokovnjaki.
Decembra novi ukrepi
»Ne čakamo, da bi videli, kaj se bo zgodilo, temveč iščemo rešitve in analiziramo položaj,« je včeraj na Malti odvrnil Draghi na očitek, da ECB ne ukrepa, ko bi morala. Kar nekaj članov sveta ECB je bilo manj potrpežljivih, zahtevali so namreč nove ukrepe za boj proti deflaciji.
Njihove zahteve bodo najverjetneje uslišane 3. decembra. Draghi je namreč v svojem govoru kar nekajkrat namignil, da bo v Frankfurtu predstavil vsaj eno, če že ne več novih orožij iz arzenala ECB. Kaj bo torej prinesel december? Po oceni večine analitikov lahko pričakujemo podaljšanje programa nakupovanja državnih obveznic za vsaj pol leta, prav tako pa tudi njegov obseg, in sicer za nekaj milijard evrov na mesec. Toda izkušnje iz ZDA kažejo, da tak ukrep ni vedno najbolj učinkovit, kar bi znalo še toliko bolj veljati za Evropo, kjer je finančni trg manj razvit, zaradi česar je ECB omejena pri nakupih. Strokovnjaki so zato prepričani, da bi lahko ECB začela hkrati bankam zaračunavati 0,3 odstotka za odlaganje presežnih sredstev na njenih računih. S tem bi jih namreč spodbudila k posojanju ali drugim operacijam, s katerimi bi kovale donos namesto izgube.
Vlagatelji glavni navijači za krepitev tiskanja denarja
Evro je tako že med Draghijevim govorom začel izgubljati vrednost v primerjavi z dolarjem in je približno dve uri pozneje izgubil že skoraj dva odstotka. Zdrsnil je z 1,134 na 1,116 dolarja, kar je seveda nova spodbudna novica za izvoznike in verjetno eden od prikritih ciljev Draghija, ki sicer vztrajno zatrjuje, da se ECB z menjalnimi tečaji ne ukvarja.
Če je evro izgubil vrednost zaradi obeta, da bo v obtok prišla nova velika pošiljka denarja, pa so ravno zaradi tega začeli pridobivati delniški tečaji. Vseevropski indeks Euro stoxx je pridobil 2,53 odstotka vrednosti, za okoli dva odstotka pa so zrasli tudi glavni indeksi v Franciji, Nemčiji in Italiji.
