Pregled razvitih borznih trgov

Smo v zadnji tretjini letošnjega leta, zato je treba pregledati, kako so se borzni trgi vedli skozi letošnje leto in kaj lahko pričakujemo do konca leta. Letos se je, še posebno v zadnjem obdobju, občutno povečala volatilnost borznih trgov. Pogosto smo bili priča večodstotnim dnevnim dvigom in padcem borznih tečajev. Indeks VIX, ki ga pogosto uporabljamo za merilo volatilnosti, je avgusta porastel nad vrednost 40 in šele v zadnjih tednih se je vrnil na povprečne vrednosti indeksa okoli 15. Vzrok povečane volatilnosti na svetovnih borznih lahko iščemo v povečani nervozi vlagateljev in v vse večjem deležu algoritemskega trgovanja na svetovnih borzah. Vlagatelji se sprašujejo, kakšno je stanje kitajskega gospodarstva, kdaj bo ameriška centralna banka (FED) začela dvigovati obrestno mero, zakaj so cene surovin tako nizko, koliko je še goljufij med avtomobilskimi proizvajalci in koliko časa bodo svetovne centralne banke še ohranjale sproščene monetarne politike. V letošnjem letu so v indeksu MSCI Word, ki predstavlja razvite trge, najslabše donose dosegli sektorji energija (–11,2 odstotka), surovine (–9,2 odstotka) in storitvena podjetja (–3,5 odstotka). Najdonosnejši sektorji v indeksu so bili trajne potrošne dobrine (+6,2 odstotka), osnovne potrošne dobrine (+5,3 odstotka) in farmacija (+3,5 odstotka). Podobno se je dogajalo tudi na evropskih finančnih trgih. Najmanj donosni so bili sektorji surovin (–10 odstotkov), storitvenih podjetij (–4,4 odstotka) in energije (–4,3 odstotka). Zadovoljnejši so lahko vlagatelji, ki so svoje prihranke vložili v sektorje osnovnih potrošnih dobrin (+9,9 odstotka), trajnih potrošnih dobrin (+5,6 odstotka) in v sektor tehnologije (+5 odstotkov). In kaj lahko vlagatelji pričakujejo do konca letošnjega leta? Makroekonomski podatki so spodbudni in napovedujejo rast svetovnih gospodarstev v letih 2015 in 2016. Indeksi nabavnih menedžerjev so v preteklih mesecih ohranili svoje vrednosti nad vrednostjo 50, kar napoveduje dobro poslovanje in rast dobičkov podjetij v prihodnosti. Inflacije v razvitih gospodarstvih so nizke, zato lahko pričakujemo sproščene monetarne politike tudi v naslednjih letih. Glede na nizko stopnje inflacije (deflacija) v evrskem območju lahko pričakujemo, da bo Evropska centralna banka (ECB) podaljšala trenutne 60-milijardne mesečne odkupe državnih vrednostnih papirjev v leto 2017. Pričakuje se, da FED v letošnjem letu ne bo zviševal obrestne mere. Prvi dvig obrestnih mer lahko pričakujemo šele v prvem kvartalu naslednjega leta in še ti dvigi bodo majhni in postopni ter v odvisnosti od stanja ameriškega gospodarstva. V zadnjem obdobju smo priča številnim večmilijardnim prevzemom. Največji svetovni proizvajalec piva AB InBev je za 104 milijarde dolarjev kupil drugega največjega proizvajalca piva SABMiller, kar je tretji največji prevzem v zgodovini. V zadnjem času so še posebno aktivna podjetja v sektorju polprevodnikov. Podjetje Western Digital kupuje največjega proizvajalca pomnilniških kartic Sandisk za 19 milijard dolarjev, tehnološko veliki Dell kupuje podjetje EMC za neverjetnih 63 milijard dolarjev in še bi lahko naštevali. Vse to so razlogi, zaradi katerih lahko optimistično gledamo na svetovne borze do konca letošnjega leta.