Gospoda kontraadmirala močno podpiram v njegovem stališču, naj vendar, če drugih sil primanjkuje, tudi vojska pomaga beguncem »rešiti življenja in jim omogočiti varno pot« naprej, kot je lepo napisal. Za tak namen vlada ne bi potrebovala nobenega novega zakona, kot ga tudi za dragoceno pomoč vojske pri poplavah in drugih nesrečah ni potrebovala. Namen tega očitno protiustavnega novega zakona pa je bistveno drugačen: z vojsko okrepiti ne tisto delovanje policije in vseh drugih, ki rešujejo življenja in zmanjšujejo trpljenje beguncev, ampak tisti, temu žal ravno nasprotni del delovanja policije, v katerega jo prisiljuje birokratska obsedenost vlade, pokazati se onim v Bruslju kot »dober varuh šengenske meje«. Poudarjam: ne kot varuh življenj in človeškega dostojanstva (beguncev in nas samih!), ampak kot »varuh meje«!

Begunce je v tej krizi treba čim hitreje odvažati od hrvaške meje do avstrijske, ne pa metati skozi okno denar in svoj ugled z »zapiranjem meje« s telesi policistov in vojakov. Fizično lahko mejo zapre samo visoka in res neprehodna ograja – a tudi ta bi trpljenje beguncev samo »odrinila« na Hrvaško, čisto nič drugega. Če politiki v tej čudoviti EU ne znajo narediti nič drugega, potem naj pač gradijo ograje – naj pa ne silijo svojih, pri nas tudi slabo plačanih policistov in vojakov v nehumana in nesmiselna početja.

Prisluhnite raje brežiškemu županu Ivanu Molanu, ki zaman opozarja na popolno nesmiselnost policijskega »usmerjanja« utrujenih in prezeblih beguncev v pešačenje od meje do Brežic, potem jih tam ure dolgo popisujejo, potem pa odpeljejo nazaj do meje in tam spet naložijo na vlak. »To ni človeško ne zanje ne za nas«, je pribil brežiški župan. Opustite nesmiselno popisovalno birokracijo, kolikor je niste sposobni opraviti sproti med potjo ali med krajšimi postanki - praktične koristi od nje tako in tako ni skoraj nobene. Spoštovanje šengenskih in dublinskih pravil bi zahtevalo jemanje prstnih odtisov, kar je edino učinkovito identifikacijsko sredstvo - tega pa tako in tako že od začetka krize ne počnete več. Nehajte se torej sprenevedati in raje pomagajte spraviti begunce čimprej tja, kjer jih za sedaj še sprejemajo. Kaj bo potem, ko jih ne bodo več, pa rešite v okviru vsemogočne EU.

Matevž Krivic, Spodnje Pirniče

Povezava na omenjeni članek Renata Petriča.