Odločitev slovenske politike, da vojski zaradi begunske krize dodeli policijska pooblastila, odmeva tako doma kot v tujini. Humanitarna organizacija Save the Children je takšen ukrep včeraj ocenila kot ljudomrzen, Mirovni inštitut pa je vlado pozval, naj se vojsko vključi »izključno za logistične in humanitarne namene«. Kritična je tudi nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič: »Vojska bi morala biti zgolj v podporo policiji, ne pa da se ji podeljuje policijska pooblastila. To je nesmiselno, ker delamo iz vojske žandarmerijo. Za ravnanje z ljudmi je odgovorna policija, ne pa vojska.«
Jelušičeva pojasnjuje, da moraš biti za izvajanje policijskih pooblastil usposobljen, kot to velja na primer za pripadnike vojaške policije. »Če torej vojakom daš policijska pooblastila, s katerimi lahko nekomu kršijo človekove pravice, jih moraš za to najprej usposobiti, da ne bi ravnali napačno,« poudarja profesorica obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Podrobnosti ne sodijo v zakon
Da bi morali vojsko za nova pooblastila najprej usposobiti, opozarja tudi nekdanji načelnik generalštaba SV Iztok Podbregar. Kot pravi, je ta sicer usposobljena za uporabo vojaškega – in ne policijskega – orožja, ni pa usposobljena za neposredni stik z večjimi skupinami, kot so migranti. »To je zelo zahtevna naloga. Ekipo, ki bo v stiku z begunci, bi morali zelo dobro usposobiti, da ne bo prišlo do kakšnega neljubega presenečenja. Ne vem, ali je bil ukrep, ki so ga sprejeli poslanci, najbolj nujen,« je poudaril Podbregar.
Jelušičeva, sicer strankarska kolegica zdajšnje obrambne ministrice Andreje Katič, pravi, da je bil četrti odstavek 37. člena zakona o obrambi leta 2004 dodan prav z namenom, da bi vojska lahko pomagala policiji pri varovanju schengenske meje. Ta določa, da lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja, vendar vojaki pri tem nimajo policijskih pooblastil. »Če je bil namen tokratne spremembe zakona, da bi lahko vojaki usmerjali ali spremljali množice, jim za to res ne bi bilo treba spreminjati zakona,« je prepričana Jelušičeva. Pa tudi, da takšne podrobnosti, kot so konkretni postopki, ki jih vojaki smejo izvajati, v krovni zakon ne sodijo. »To ni duh tega zakona. Kaj bodo storili, če bo treba izvajati neki četrti postopek, ki je sprejemljiv in ni naveden v zakonu?« se sprašuje bivša obrambna ministrica.
Samostojno bodo patruljirali
Nasprotno pa se zdi nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Ladislavu Lipiču razširitev pooblastil vojski pri varovanju državne meje potrebna. Ne vidi pa potrebe, da bi vojaki samostojno patruljirali. »Vedno morajo biti mešane patrulje, v katerih bo imel vlogo poveljujočega policist.«
Vendar pa je državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic kot najjasnejši primer povečanja pooblastil vojski včeraj izpostavil prav patrulje. Vojaki bodo namreč lahko po novem samostojno opozorili begunca, od njega zahtevali, da se z določenega mesta odstrani, mu začasno omejili gibanje... Prav tako bodo lahko brez prisotnosti policije »sodelovali pri obvladovanju skupin in množic«. Bo pa morala – tako pravi Šefic – Slovenska vojska tudi v omenjenih primerih delovati v skladu z načrti policije.
Čeprav je premier Miro Cerar še v torek dopoldne napovedoval, da bi lahko vojake z nekaterimi policijskimi pooblastili na mejo poslali že danes, pa tako hitro vendarle ne gre. Nekoliko se je zavleklo že pri spreminjanju zakona o obrambi. Parlamentarno zasedanje, na katerem so poslanci s 66 glasovi za in petimi proti uzakonili dodelitev policijskih pooblastil vojski, se je namreč zavleklo do sredinih jutranjih ur. Treba pa je upoštevati še sedemdnevni rok, v katerem lahko državni svet sprejme veto na zakon oziroma pride do referendumske pobude. Čeprav do tega po vsej verjetnosti ne bo prišlo, lahko torej odhod vojske s policijskimi pooblastili na slovensko-hrvaško mejo pričakujemo najbolj zgodaj ob koncu prihodnjega tedna.
