Mikro, mala in srednje velika podjetja so hrbtenica evropskega gospodarstva. V Sloveniji predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij, 67 odstotkov vseh zaposlitev, 55 odstotkov dodane vrednosti in 38 odstotkov izvoza. So pomemben vir zaposlovanja in inovacij, najboljši med njimi sodijo v kategorijo gazele - podjetja, za katera je značilna izredno hitra rast.
»Težava je le, da imamo v Sloveniji premalo hitro rastočih malih in srednje velikih podjetij z visoko dodano vrednostjo,« opozarja dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Podobni problemi pestijo sicer večji del Evrope, za katerega prav tako velja aksiom, da večina podjetij raste počasi, ali sploh ne. V strategiji Evropa 2020 je zato ena ključnih strateških usmeritev spodbujanje gazel kot pomembnih generatorjev gospodarske rasti.
Priložnosti so, a včasih zmanjka poguma
A nekaj so strateške usmeritve, drugo pa rezultati. Zaradi obilice spodbud za sektorje, povezane z obnovljivimi viri energije, cvetijo za zdaj predvsem »zelene gazele«, medtem ko so se začele ostale prebujati šele na krilih poceni denarja.
Priložnosti jim sicer ne bi smelo manjkati ne v EU in ne v Sloveniji, ocenjuje dr. Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete. Podjetja s produktom, ki zadovoljuje potrebe porabnikov, bodo imela po Polančevem mnenju vselej zagotovljeno povpraševanje na trgu. Če so povrh tega še prva na trgu, je večji del pogojev za uspešno poslovanje izpolnjen. Pri tem jim lahko zakonodajalci v Bruslju ali Ljubljani pomagajo, ostalo morajo narediti sama. »Ni ga odločevalca, ki bi vedel, katero podjetje bo v prihodnje uspelo. Ljudem je zato treba pustiti, da poskušajo v poslovnem svetu in tudi nosijo breme svojih napak. To lahko navsezadnje služi kot motivacija za boljšo informiranost pred odločitvijo za podjetniško pot,« pravi Polanec.
Toda kriza je v psihi Slovencev očitno pustila hude brazgotine. Svetovno podjetniško poročilo za lansko leto (Global Entrepreneurship Monitor 2014) pravi, da vidi potencial za uresničitev podjetniške ideje le 17,2 odstotka Slovencev. S tem se uvrščamo na zadnje mesto med evropskimi narodi, za Hrvate (18,4 odstotka) in celo Grke (19,9 odstotka) ter Špance (22,6 odstotka). Podatek je vendarle treba jemati z nekaj rezerve. Jaklič namreč v startup skupnosti ne vidi pesimizma, prav nasprotno percepcija poslovnih priložnosti med podjetniki je visoka. Slabo uvrstitev Slovenije pripisuje zakonodajnim rešitvam, posledica katerih je bila skokovita rast števila podjetnikov, ki so bili formalnopravno prisiljeni odpreti s. p.
Gazele zaposlujejo, medtem ko veliki stagnirajo
Množični porast števila samozaposlenih je nekoliko popačil strukturo zaposlenih v Sloveniji. Mikro podjetja z manj kot 10 zaposlenimi predstavljajo kar 90 odstotkov vseh slovenskih podjetij in že skoraj tretjino vseh zaposlitev. Dr. Aleš Vahčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani v teh trendih ne vidi odseva podjetnosti Slovencev, temveč prej slabosti na trgu dela.
Za odpravljanje teh so v zadnjih letih naredile morda največ prav gazele. Od leta 2009, ko se je slovensko gospodarstvo po prvem udarcu krize skrčilo za osem odstotkov, pa do konca lanskega leta je namreč 500 najhitreje rastočih slovenskih podjetij odprlo skoraj 8500 novih delovnih mest in je lani zaposlovalo 17.131 ljudi. Vsa slovenska podjetja so v istem času ukinila 30.407 več delovnih mest, kot so ustvarila novih.
Dobršen del neto zmanjšanja zaposlenosti je posledica težav velikih podjetij. Ta podatek bi lahko tudi potrdil tezo Vahčiča, ki pravi, da je danes en največjih problemov Slovenije premajhno število velikih in uspešnih podjetij. Gazele so z izjemno rastjo resda pomembne za gospodarstvo, vendar se po absolutni rasti velikim ne morejo približati. Veliko podjetje, ki ustvari eno milijardo evrov prihodkov, bo ob dvoodstotni rasti ustvarilo na primer dodatnih 20 milijonov evrov. Malo ali srednje veliko podjetje, ki raste po 100- in večodstotni stopnji, bo na drugi strani povečalo prihodke zgolj za deset ali sto tisoč evrov.
Pomembnejše gazele ali velika podjetja?
»Velika podjetja so steber ekonomije in varnih, dobro plačanih zaposlitev,« poudarja Vahčič, ki v gazelah vidi zgolj oddaljen potencial za preobrazbo v veliko uspešno podjetje. »Ustvariti uspešno podjetje, ki preraste v srednje veliko ali veliko podjetje, je izredno težko. Gestacijska doba je zelo dolga. Poglejte samo proizvajalca letal Pipistrel, potreboval je 25 let, da je lahko zaposlil 100 ljudi,« opozarja Vahčič. Med podjetji, ki so zrasla iz nič in imajo danes nekaj sto milijonov evrov prihodkov, mu prideta na misel Outfit 7 zakoncev Login ali Studio Moderna Sandija Češka.
Preostala sogovornika medtem ne ločujeta po velikosti, ko govorita o pomembnosti podjetij za gospodarstvo. »Podjetja so samo dobra in slaba,« pravi Jaklič. Polanec pa: »Za gospodarstvo je ključno, da se krepijo tista podjetja, ki imajo najvišjo donosnost in najvišjo dodano vrednost na zaposlenega. Kako velika so, pri tem ni pomembno.«
Tudi po dodani vrednosti na zaposlenega je težko soditi, katera podjetja pomenijo več za gospodarstvo. Velika podjetja so lani ustvarila povprečno skoraj 51.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, medtem ko so mikro, mala in srednje velika podjetja po podatkih državnega statističnega urada (Surs) skupno prispevala kar 55 odstotkov od 18,9 milijarde evrov dodane vrednosti slovenskega gospodarstva.
Med šestimi finalisti letošnjega izbora najboljšega hitro rastočega podjetja Gazela je povprečna dodana vrednost na zaposlenega znašala skoraj 59.000 evrov. Visoka dodana vrednost je izredno pomemben kazalnik. V kombinaciji z nadaljnjo hitro rastjo prihodkov lahko namreč gazelam omogoči, da bi v prihodnje začele konkurirati največjim slovenskim podjetjem. »Gazele lahko v prihodnosti povzročijo celo propad nekaterih velikih starih podjetij. Če bodo ohranjale dinamiko rasti, lahko začnejo jemati dobre kadre od večjih konkurentov in s tem zaustavijo njihov razvoj,« se ozira v prihodnost Jaklič, a dodaja, da so mala in srednje velika podjetja pri nas na žalost še vedno preveč odvisna od velikih. »Če se velika podjetja znajdejo v težavah, potem se manjša znajdejo v težavah, saj nimajo več komu prodajati.« Na srečo vsaj za nekatere gazele to ne velja več, saj se jim je uspelo vključiti neposredno v globalne verige vrednosti.
