Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij med svoje največje dosežke v zadnjem obdobju uvršča umik zakona o davku na sladke pijače, ki ga je lani nameravala na vztrajanje kmetijskega ministra Dejana Židana sprejeti Cerarjeva vlada, da bi povečala prilive v državni proračun. Direktorica zbornice Tatjana Zagorc poudarja, da so z umikom tega zakona industriji pijač prihranili deset milijonov evrov, in upa, da je zgodba o davku na sladkor za zdaj pozabljena.
»Napad na posamezno hranilo ni prava pot«
Da je namera po obdavčitvi sladkih pijač res pozabljena, nam je potrdila Marjeta Recek, vodja sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na ministrstvu za zdravje. Poudarila je, da je ministrstvo pripravilo nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za naslednjih deset let, pri njegovem pisanju pa so tudi v zdravstvenih krogih spoznali, da davek na sladke pijače v boju z debelostjo in širjenjem sladkorne bolezni pri otrocih ne sme biti na prvem mestu. »Skupaj moramo delati na različnih področjih, in če v desetih letih ne bi bilo uspeha, bi morda šli v obdavčenje, za zdaj pa o njem ne razmišljamo,« pravi Reckova in dodaja, da je napad na posamezno hranilo, kar se je zgodilo s sladkorjem v brezalkoholnih pijačah, tudi z javnozdravstvenega vidika napačna pot.
Marjeta Recek je pohvalila proizvajalce teh pijač, ki so pred mesecem dni podpisali javno zavezo, da izdelkov iz kategorije brezalkoholnih pijač ne bodo oglaševali otrokom, mlajšim od dvanajst let, da bodo potrošnika jasno informirali o energijski vrednosti na prednji strani embalaže, da mu bodo ponujali izdelke z različno vsebnostjo sladkorja... Dve podjetji, Pivovarna Union in Dana, že ponujata pijačo pod blagovnima znamkama Nula in Zero brez sladkorja in sladil, ker želita potrošnika navaditi na manj sladek oziroma na nesladek okus. Toda Marko Hren, prvi mož Dane, poudarja: »Nisem privrženec tega, da morajo biti vse pijače popolnoma brez sladkorja. Človek potrebuje sladkor, sicer se bo sesedel. Posegel bo po žlici sladkorja, če ga ne bo dobil v pijači. Problem je naš slog življenja, ki pa ga moramo spremeniti z vzgojo otrok.«
Zanemarjajo lastne blagovne znamke
Hren tudi opozarja, da je prvo pijačo v Sloveniji brez sladkorja Fructal začel proizvajati že pred osmimi leti, a jo je moral umakniti s trga, ker ni šla v prodajo. »Bil je odličen izdelek, vendar je neslavno propadel, ker še ni bil primeren čas zanj. Zdaj je, saj takšne izdelke zahteva potrošnik.« Tudi Zagorčeva v zvezi s tem opozarja: »Izdelki, ki jih bodo proizvajalci pijač razvijali na podlagi svoje javne zaveze, bodo morali priti na trgovske police, potrošniki pa jih bodo morali sprejeti, sicer takšni izdelki ne preživijo.«
Slovenska industrija pijač ima lahko na trgovce v tem pogledu znaten vpliv, saj množično proizvaja pijače za trgovske blagovne znamke. Bojan Ivanc, vodja analitske skupine SKEP pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da pijačarji s proizvodnjo za trgovske blagovne znamke sicer malce bolj zapolnijo svoje proizvodne zmogljivosti, vendar zaradi tega zanemarjajo vlaganja v lastne blagovne znamke, kar je dolgoročno slabo. Tudi sicer Ivanc slovenski industriji pijač še ne napoveduje skorajšnjega okrevanja. »Celotna predelovalna dejavnost raste že poldrugo leto, proizvodnja pijač pa je dodatno upadla. Tudi dinamika zalog je nizka, zato za naprej slika ni najboljša. Sektor morda še ni dosegel dna,« meni Ivanc, ki ključni problem vidi v zadolženosti zaradi neoptimalnega nakupa finančnih naložb, v trendu naraščanja davkov in trošarin, nižjem domačem povpraševanju, padcu obiska gostiln, manjši porabi alkohola...
