Star pregovor pravi, da je nuja mati izuma, a priljubljeni rek ne prizna, da je poleg nuje marsikateri izum v zgodovini hkrati odgovoril tudi na številne potrebe, ki se jih ustvarjalci pred njim niti niso zavedali. Nekaj podobnega naj bi se po izročilu pripetilo starim Rimljanom, ki so obupani nad nepraktičnimi in hitro zlomljivimi amforami za tovorjenje vina iskali alternative. Ena, ki se jim je ponudila, in je očitna postala prava uspešnica, so bili hrastovi sodi.
Ne le da so bili trpežnejši od glinenih amfor in da je bil hrast ugodnejši material za obdelavo kot palmov les, ki so ga uporabljali Mezopotamci, ampak je hrast vinu nenadejano dodal izvrstne arome. Te so pri nekaterih sortah vina imele naravnost čudovit učinek.
Neverjetni učinki hrastovih sodov
Odvisno od vrste hrasta, med katerimi so najbolj priljubljeni francoski, ameriški, pa tudi slavonski, njegove obdelave in sorte vina je vinarjem uspelo lastnim mojstrovinam dodati še kanček zaželene kompleksnosti v obliki številnih arom, tudi cimeta, vanilje ali kokosa, če vam je to všeč.
Poleg vrste vina in hrasta sta dodatna dejavnika velikost soda in njegova starost. Starejši sodi oddajajo manj arome, ker se s površino hrasta v večjih sodih stika manjši delež vina, pa je postopek dodajanja arome odvisen tudi od tega. Večji in starejši, kot je sod, počasnejši bo torej postopek, vinarji z zelo velikimi in zelo starimi sodi pa morajo imeti precej potrpljenja.
Barikiranje s hrastovimi opilki
Ker potrpežljivost in alkoholne pijače ne gredo vselej z roko v roki, je razumljivo, da so se žejna grla v vmesnem obdobju že spomnila, kako bi pred okoli dva tisoč leti odkrito nujo rešili z novimi izumi oziroma tehnikami. Med preprostejše postopke za pospešeno dodajanje arome sodi dodajanje hrastovih opilkov v vino oziroma kar prahu. Logika je zelo enostavna. Če je okoli prevelike količine vina premajhna površina hrasta, poskrbimo, da bo raje hrastovina obdana z vseh strani z vinom. Preprostosti logike navkljub pa ima postopek seveda tudi svoje negativne plati. Na tak način pripravljeno vino je namreč pred uživanjem treba dobro prefiltrirati, da se nam v ustih ne bi zagozdila kakšna trska. Nekateri zato opilke v vinu raje namakajo kar v najlonskih nogavicah, kot da bi šlo za čajne vrečke.
Steklenica, ki je v bistvu miniaturni sodček
Ker pa se zgoraj omenjene rešitve slišijo precej naporne in ker neučakane ljudi najpogosteje spremlja tudi lenoba, bi večina med nami za hitro transformacijo cenenega vina v prefinjeno kapljico, s katero bi naši skoposti navkljub želeli narediti vtis na prijatelje, raje izbrala še lažjo tehniko. In ni vrag, da smo jo dobili.
Američan italijanskega rodu Joel Paglione je namreč razvil napravo za najhitrejše dodajanje arome vinu na svetu. V resnici gre zgolj za izredno majhen hrastov sod s prostornino 355 ali 750 ml, ki je lično oblikovan po vzoru steklenice. Paglione obljublja, da lahko s pomočjo njegove hrastove stekleničke (oak bottle) vino obogatimo z aromami že čez noč. Ker bodo rezultati z vsako uporabo različni, saj kot rečeno hrast s časom počasneje oddaja aromo, pa bo med ekspresnim staranjem verjetno treba tudi precej degustirati. Tako se zna zgoditi, da pogosto ne bo jasno, ali vam bo vsak naslednji kozarec iz hrastove stekleničke bolje teknil, ker bo boljši ali ker bo… naslednji.
Ampak vseeno pazljivo s pripomočkom. Ne poskušajte s pomočjo hrastove stekleničke obogatiti kakšne cenene brozge in na preprost način preigravati svojih enoloških prijateljev. Pravijo, da je trenutno v modi prav zmanjševanje sledi hrasta v vinu.
