Poslanci bodo, kot vse kaže, na mejo poslali vojsko s policijskimi pooblastili. Do zaključka redakcije sicer predlagane spremembe zakona o obrambi še niso bile sprejete, dosedanja razprava pa je nakazovala, da z zagotovitvijo potrebne dvotretjinske podpore v državnem zboru ne bo težav. Spremembam so namreč odločno nasprotovali le v poslanski skupini Združene levice. Čeprav je premier Miro Cerar včeraj zagotavljal, da so predlagana dodatna pooblastila vojske, za katera se je vlada odločila na ponedeljkovi nočni seji, zelo strogo odmerjena in da lahko potekajo največ tri mesece oziroma dokler obstaja takšna potreba, pa tako nekateri strokovnjaki kot tudi nekateri politiki svarijo, da omogočanje posegov vojske v civilno sfero lahko pomeni nevarno spodjedanje demokracije. Pa tudi da predlagana nova ureditev nikakor ne more prestati ustavne presoje.
Vojska ne sme dobiti preveč moči
Po novem naj bi pripadniki Slovenske vojske – tako piše v predlogu spremembe zakona o obrambi – »izjemoma pri širšem varovanju državne meje, v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade« opozarjali, napotovali, začasno omejevali gibanje ljudi ter sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. Vse to, razen napotovanja, naj bi izvajali »pod pogoji, ki so predpisani za policiste«. O akcijah bi morali naknadno »nemudoma« obvestiti policijo. Državni zbor naj bi določil rok za izvajanje nalog, in sicer »le za nujno potreben čas za izvedbo, vendar ne več kot tri mesece«. S podaljšanjem pa bi se lahko skupno obdobje, v katerem bi vojska samostojno varovala mejo, raztegnilo na največ šest mesecev. V obrazložitvi predloga je še zapisano, da bi – če bi vojsko na mejo napotila vlada – vojska lahko opravljala le naloge za podporo policiji. Če bi jo tja napotil parlament, pa bi delovala samostojno. Poleg tega bi lahko vojska delovala tudi v notranjosti države, saj bi, kot zapisano, sodelovala pri »širšem varovanju meje«.
»Ob tem, kar napoveduje predlog zakona, imam slab občutek. Zgodovinsko se je izkazalo, da so takšne nagle rešitve vodile v težave,« pravi obramboslovec Klemen Grošelj. »Predvsem bi moralo biti v zakonu zapisano, da se ukrepi za varovanje meja izvajajo proti tujcem in ne slovenskim državljanom. Zakon bo veljal tudi, ko bodo begunci odšli, in ne vemo, kako se bodo v bodoči družbi razvijali družbeni in kulturni odnosi. V predlogu zakona je preveč splošnih definicij. Vojska ne sme imeti možnosti nikogar aretirati. Ukrepe bi morali izvajati policisti, vojska pa bi jim lahko ponujala podporo.«
Upokojeni slovenski general, načelnik Teritorialne obrambe v času osamosvojitvene vojne Janez Slapar sicer meni, da slovenska policija pri delu z begunci potrebuje pomoč vojske. A tudi on pravi, da bi mu bilo ljubše, »če bi bila možna kakšna druga rešitev namesto spremembe zakona«.
Docentka Maja Garb z obramboslovne katedre FDV meni, da bi bilo mogoče vojsko na meji angažirati že v okviru obstoječega zakona, in naglim spremembam ni naklonjena. »V zakonu o obrambi morajo biti stvari zelo natančno definirane – gre za problem civilno-vojaških razmerij. Ne sme se zgoditi, da bi vojska dobila preveč moči,« opozarja Garbova.
Strahovi Židana in Erjavca
Medtem ko je bila po naših informacijah vlada pri sobotni odločitvi, da naj bi policiji pri notranjem širšem varovanju državne meje pomagala vojska, enotna – in pri tem posebej izpostavljala, da ta ne bo imela policijskih pooblastil –, je bilo na ponedeljkovi nočni vladni seji bolj vroče. Zelo odločno naj bi v bran predlogu obrambnega ministrstva, da vojska pridobi (nekatera) policijska pooblastila, stopil strankarski šef obrambne ministrice Andreje Katič Dejan Židan. Ta naj bi v svojih dosedanjih nastopih na sejah vlade menda izrekel že kar nekaj težkih besed na račun migrantov oziroma njihovega potencialnega ogrožanja varnosti in zdravja prebivalcev v Sloveniji. In to kljub temu da podatki, s katerimi razpolagata policija in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, teh njegovih strahov ne potrjujejo.
Za podelitev policijskih pooblastil vojski se je odločno zavzel tudi zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec, ki pa naj bi opozarjal predvsem na to, da bo drugače koalicija deležna strahotnih napadov prvaka opozicije Janeza Janše. Spremembi zakona o obrambi pa sta po naših informacijah na ponedeljkovi nočni seji vlade nasprotovala minister za pravosodje Goran Klemenčič in ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar (glasovanja o predlogu sicer ni bilo). MNZ oziroma policija naj bi menda ocenjevala, da pomoč vojske sicer potrebujeta, vendar brez policijskih pooblastil. Zanimivo pa je, da očitno več kot polovica članov vlade o tako občutljivi temi, kot je širjenje pristojnosti vojske, nima mnenja – vsaj pol ministrov naj se na ponedeljkovi vladni seji sploh ne bi oglasilo. Premier Miro Cerar, ki je na začetku seje po naših informacijah nasprotoval dodeljevanju policijskih pooblastil vojski, pa je kasneje v to vendarle privolil (med samo sejo se je odvijal tudi sestanek predsednikov koalicijskih strank). Cerar naj bi »klonil pod težo razmisleka«, da mora vlada, ki ji načeluje, nekaj vendarle narediti oziroma da bi bila njegova odgovornost, če bi prišlo do kakšnih resnejših zapletov, pretežka.
Bo vojska poslana tudi nad protestnike?
V SDS in NSi so včeraj poudarjali, da bi morala vlada takšne ukrepe pripraviti že prej. V ZL pa so opozarjali, da ne gre za ukrep, ki bi bil sprejet zgolj za obvladovanje sedanje zaostrene situacije z begunci na meji, in se spraševali, ali se lahko dve tretjini poslank in poslancev ob naslednjih morebitnih civilnodružbenih protestih odločita, da jih bo obvladovala kar vojska. Nekateri naši sogovorniki iz koalicijskih vrst pa so v predlogu obrambnega ministrstva videli težnjo vojske, da pridobi dodatne pristojnosti in da se ji dovoli uporaba prisilnih sredstev.
Vlada je na svojih zadnjih sejah po naših informacijah spregovorila tudi o možnosti postavljanja (žičnate) ograje na meji s Hrvaško. Ministri naj bi se strinjali s pripravo scenarija, če bo treba kje na meji uporabiti tehnične ovire, vendar pa naj (žičnate) ograje vzdolž naše meje ne bi bilo.
