Ta teden naj bi se za pogajalsko mizo znova usedli predstavniki občin in ministrstva za finance. Čaka jih sedmi krog pogajanj o višini povprečnine za prihodnji dve leti. Država ponuja 522 evrov povprečnine na prebivalca, česar župani ne želijo sprejeti. Zahtevajo 536 evrov in opozarjajo, da je to še vedno slabih 120 evrov manj, kolikor bi jim morala država zagotoviti po zakonu o financiranju občin.
»Razkorak med tistim, kar so občine po zakonodaji dolžne financirati, in tistim, kar imajo na voljo, je tako velik, da zakonsko zapisanih nalog ne moremo več izvajati. Na eni strani to pomeni, da rušimo pravnost delovanja države, na drugi pa, da ne moremo več zagotavljati našim občankam in občanom nujnih življenjskih pogojev,« opozarja Ivan Žagar, predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) in župan Slovenske Bistrice. Na zadnjem srečanju županov v Ajdovščini so zato soglasno sklenili, da pri svojih zahtevah ne bodo popustili. Razmišljajo celo o protestnem shodu pred parlamentom.
Povprečnina vsako leto nižja
Višina dogovorjene povprečnine je bila nazadnje enaka zakonsko določenemu znesku leta 2010. Odtlej je vsako leto nižja, razkorak med zakonsko določeno in dejansko pa vse večji. Letos so občine dobile dobrih 140 evrov na prebivalca manj, kot bi jim pripadalo. »Težave občin so se začele, ko so nas župane vrgli iz parlamenta,« je prepričan župan Naklega Marko Mravlja. Za prihodnji leti jim je namreč država ponudila še manj.
Minister Dušan Mramor to opravičuje z zaostrenimi proračunskimi razmerami in obljublja, da jim bo država samo z letošnjimi spremembami zakonov in podzakonskih aktov prihranila 12,8 milijona evrov. Zagotovil bi jim tudi vsa sredstva za plače ob sprostitvi napredovanj javnih uslužbencev. Dodatnih 30 milijonov, kolikor bi državo stal dvig povprečnine na zakonsko določeno vsoto, pa država vsaj za zdaj ne more oziroma ne želi zagotoviti.
Kršenje zakonodaje?
Zakon o financiranju občin je vlada sprejela leta 2006, nastal je pod vodstvom takratnega finančnega ministra Andreja Bajuka. Zadnje štiri vlade njegova določila kršijo. Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da je »zakon nastal v bistveno drugačnih časih, kot so sedanji, zato povprečnine že od leta 2011 ni mogoče izračunati po veljavni metodologiji, ne da bi ogrozili javne finance«. Država zaradi premalo pobrane dohodnine, ki je vir za financiranje občin, delovanje občin že zdaj »zalaga« iz državnega proračuna, pojasnjujejo. Na ministrstvu ob tem še poudarjajo, da morajo občine kot sestavni del javnofinančnega sistema nositi tudi svoj del bremena javnofinančne konsolidacije v državi.
Očitki o nadstandardu
Medtem ko nekatere občine s povprečnino ne zmorejo financirati niti standardnih storitev, druge, predvsem na področju predšolske vzgoje, občanom omogočajo nadstandard. V nekaterih občinah staršem ponujajo dodatne subvencije pri plačilu vrtca, ohranjajo podružnične šole tudi za le nekaj učencev, dopuščajo manjše skupine otrok v vrtcih… Ob to se je obregnil tudi finančni minister Mramor in v tem hitro videl priložnost za znižanje povprečnine.
Na račun dodatnih subvencij za vrtce bi občinam vzeli 25 milijonov evrov. A po mnenju županj in županov je absurdno, da država občinam očita blaženje socialne stiske svojih prebivalk in prebivalcev. »Denar za nadstandard občine črpajo iz drugih virov. Nekatere občine imajo zaradi slabših pogojev tudi različne odškodnine, kar je lahko vir financiranja za nadstandard. Ne moremo pa tega posploševati na vse občine. Zakaj bi na račun občine, ki to zmore financirati, vse druge izgubile?« je jezen Žagar. Bojan Kontič, podpredsednik Skupnosti občin Slovenije, pa poudarja, da je treba resno razmisliti o tem, kaj so naloge občin, in prevetriti sistem lokalne samouprave v celoti, saj brez resnih posegov ne bo več mogoče ohraniti delovanja in nalog občin v sedanjem obsegu. Temu pritrjujejo tudi na ministrstvu za finance, kjer posebej izpostavljajo potrebo po natančnejši opredelitvi in standardizaciji izdatkov v posameznih dejavnostih. Razmislek o tem, kaj je standard in kaj nadstandard, je namreč zdaj na mnogih področjih prepuščen občinam samim.
Župani: Trpela bo sociala, trpele bodo majhne občine
Občine bodo prihodnje leto v še večjih finančnih težavah, saj se bodo zaradi rasti BDP sprostile plače v javnem sektorju, višje bodo tudi socialne pomoči. V občini Slovenska Bistrica bodo imeli na ta račun za pol milijona evrov višje odhodke, kar pri 20-milijonskem proračunu ni malo. Župan Žalca Janko Kos pa izpostavlja programe, ki bodo trpeli v njihovi občini: socialni programi, dopolnilni programi v osnovnih šolah, knjižnicam ne bodo zmogli več kupovati novih knjig… Pritrjuje mu Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik z vsega 1285 prebivalci, ki opozarja, da bodo ta udarec najtežje preživele majhne občine.
Tožba in zahteva po ustavni presoji
Združenja občin se zato za višino povprečnine borijo tudi na sodiščih. Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije sta sredi septembra na ljubljansko okrožno sodišče vložila tožbo v povezavi z višino letošnje povprečnine. Združenje mestnih občin Slovenije pa išče pravico na ustavnem sodišču. Dvanajst mestnih občin je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb predpisov s področja delovanja in financiranja občin. Ustavnemu sodišču predlagajo še, naj državnemu zboru naloži, naj zakonsko uredi posebne naloge mestnih občin, kot to predvideva ustava.
