V letošnji lovni sezoni, ki se je začela 1. oktobra in se bo končala septembra prihodnje leto, bodo lahko lovci po navodilih ministrstva za okolje in prostor ustrelili 89 medvedov (še 20 naj bi jih poginilo po naravni poti) in sedem volkov. Po mnenju pristojnega ministrstva in strokovnih komisij, v katerih med drugim sedijo tudi strokovnjaki za velike zveri, tovrsten poseg v populacijo ne bo poslabšal ugodnega števila medvedov in volkov v naših gozdovih.
Sprejeti pravilnik o odvzemu velikih zveri iz narave tudi določa, naj bo pri volku odstrel selektiven, torej da se strelja manjše in mlajše živali. Zaradi zmanjšanja možnosti vpliva na socialno strukturo tropa je predpisana določba, da se odstrel zaključi takoj, ko so iz katerega koli vzroka mrtvi trije odrasli volkovi, stari dve leti ali več.
Dvoličnost države
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da poleg uravnavanja populacije veliko pozornost posvečajo tudi drugim ukrepom, zlasti uveljavljanju preventivnih ukrepov za zaščito premoženja. Tako je na spletni strani Agencije RS za okolje mogoče prebrati obvestilo, da rejcem, ki »imajo kljub skrbnemu gospodarjenju ponavljajoče se škode«, sofinancirajo nadstandardno zaščito drobnice pred volkovi – visoko elektromrežo. Pri tem se sklicujejo na raziskave, opravljene v okviru projekta Slowolf, da je primeren ukrep za preprečevanje nadaljnje škode na drobnici postavitev dodatne elektromreže v višini vsaj 160 centimetrov, ki je namenjena varnemu prenočevanju drobnice na pašniku.
A paradoksalno je, da po obstoječem pravilniku o primernih načinih varovanja premoženja »skrbno gospodarjenje« pomeni že, če rejec postavi zgolj električno ograjo z več kot eno žico. Čeprav je vsakomur jasno, da s tovrstno zaščito rejec pravzaprav volku ponuja jagnje kot na pladnju, je takšen rejec upravičen tudi do državne odškodnine. Zato strokovnjaki že več let opozarjajo, da je za konflikt med rejci drobnice in zavarovanimi zvermi, predvsem volkovi, v največji meri kriva prav država, ki še vedno menca s sprejetjem novega pravilnika.
Na ministrstvu se posipajo s pepelom
Na ministrstvu za okolje in prostor se izgovarjajo, da analize in izkušnje iz projekta Slowolf postopoma prenašajo v prakso, vključno s predvideno spremembo pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. »V primerih ponavljajoče se škode je rejec kljub izvedenim preventivnim ukrepom upravičen zaprositi za sofinanciranje dodatne zaščite. Gre za dodatne ukrepe, ki niso v nasprotju s pravilnikom, res pa je, da veljavni pravilnik ne upošteva novih dognanj in predvsem prakse, zato so spremembe nujne,« so pojasnili na pristojnem ministrstvu.
Na vprašanje, kdaj bodo torej spremenili zastareli pravilnik, so odvrnili: »Osnove za spremembo pravilnika, zlasti pa določene spremembe zakona o ohranjanju narave, ki so potrebne, da lahko ustrezne rešitve predpišemo s pravilnikom, že nekaj časa pripravljamo. Namen je, da področje varovanja in preprečevanja škode na premoženju zaradi velikih zveri uredimo v naslednjem letu.«
Dotlej pa bodo rejcem škode še naprej plačevali po veljavnem pravilniku, kar pomeni, da je rejec, ki ima postavljeno ograjo z več kot eno žico, upravičen do povračila škode.
