Višji sodniki so že odločili o zadnjih pritožbah odvetnikov glede (ne)zakonitosti dokazov v zadevi Balkanski bojevnik, so potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Njihove odločitve nam še niso razkrili, neuradno pa smo izvedeli, da je višje sodišče eni od pritožb ponovno ugodilo. A namesto da bi višje sodišče samo dokončno razčistilo o dvomih glede zakonitosti dokazov in samo sprejelo odločitev ter s tem pripomoglo, da bi se novo sojenje vendarle lahko začelo, je primer spet vrnilo prvostopenjskemu sodišču. Sojenja torej še ni na vidiku, čeprav te dni mineva že celih pet let in pet mesecev od aretacij domnevnih članov hudodelske združbe, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo droge.
Prav tako še vedno ni odločeno o zahtevah za varstvo zakonitosti, ki jo je četverica že obsojenih v tej zadevi vložila na vrhovno sodišče. Tudi vrhovni sodniki očitno še vedno tuhtajo, kaj storiti, čeprav so odvetniki zahteve vložili že lanskega februarja. Medtem je preteklo že toliko vode, da se je ena od obsojenih, Sandra Udrih, že znašla na prostosti. Po dveh tretjinah prestane kazni so v začetku letošnjega leta ugodili njeni prošnji za pogojni odpust.
Izločiti ali ne izločiti?
Kot je znano, se vse od začetka kazenskega postopka vse skupaj bolj ali manj vrti okoli zakonitosti dokazov, zbranih v sodnem spisu. Celotno prvo sojenje sedemnajsterici z Draganom Tošićem na čelu je potekalo v znamenju tega, ali so bile ugotovitve slovenskih, srbskih, italijanskih in urugvajskih preiskovalcev pridobljene na zakonit način ali ne. Tik pred koncem prvega sojenja je sodni senat, ki ga je vodil Gorazd Fabjančič, ocenil, da italijanskim in urugvajskim ne gre oporekati, da pa za slovenske in srbske tega ni mogoče reči. Kar je pomembno vplivalo tudi na končno razsodbo – novembra 2012 so obsodili le štiri obtožene: Anesa Selmana na deset let zapora, Marka Bublića na osem let, Dejana Zupana na sedem in Sandro Udrih na štiri. Sledile so pritožbe na višje sodišče, ki je leto pozneje omenjenim kazni še zvišalo. Selman, Bublić in Zupan so dobili 15 let, Udrihova pa osem. A zelo pomembna je bila tudi druga odločitev pritožbenega senata: ocenil je, da so zakoniti vsi zbrani dokazi, tudi slovenski in srbski. Zaradi tega je bilo sojenje razveljavljeno in odrejeno novo pred drugim sodnim senatom.
Spis, ki obsega okoli 27.000 strani, je po novem dobila v roke sodnica Andreja Sedej Grčar. Spet se je zavrtelo vse od začetka. Na predobravnavnih narokih so vsi obtoženi vpletenost v kazniva dejanja zanikali, njihovi zagovorniki pa so ponovno predlagali izločitev vseh dokazov – srbskih, slovenskih, urugvajskih in italijanskih. Sodnica je poldrugi mesec kasneje odločila, da za to ni nobenega razloga. Sledile so pritožbe obrambe na višje sodišče, ki je po dobrega pol leta večino pritožb zavrnilo. Glavnina dokazov naj ostane v spisu, glede manjšega dela srbskih in slovenskih dokazov, ki se nanašajo na Tošića, Dragana Bjelkaša in njegovo sestro Zdenko Kondić, pa naj okrožna sodnica ponovno zavzame stališče, je takrat sklenilo višje sodišče.
V ponovno obravnavo
A tudi po ponovnem razmisleku na okrožnem sodišču je glede omenjene trojice Sedej-Grčarjeva ostala neomajna, dokaze, ki so jih hoteli izločiti, je ponovno ocenila kot zakonite. Seveda se odvetniki Marko Bošnjak, Saša Ravnik in Andrej Rauter s tem niso zadovoljili in so se spet pritožili. Po treh mesecih je zdaj prišel nov sklep višjega sodišča. Po naših podatkih je pritožbo Tošićevega in Bjelkaševega zagovornika zavrnilo, še vedno pa pustilo odprto vprašanje utemeljenosti odredb za preiskavo bivališča in avtomobila Kondićeve. A namesto da bi višje sodišče v tem delu odločilo samo in na koncu vsega skupaj končno postavilo piko (vse razpoložljive podatke ima namreč že v spisu, samo opredeliti se mora do njih), je tudi tokrat zgolj odbilo žogico proti okrožnemu sodišču. Njegov sklep je torej zgolj razveljavilo in zadevo vrnilo sodnici v novo obravnavo. Tako se je začetek sojenja, ki bo prav gotovo dolgotrajno (na prvem so izvedli okoli 80 obravnav), spet oddaljil za nekaj mesecev. Kaj šele sodba.
Zagotovo pa vpleteni tudi že zelo težko pričakujejo odločitev vrhovnega sodišča glede zahtev za varstvo zakonitosti, ki so jih že v začetku lanskega leta vložili zagovorniki obsojenih Udrihove, Bublića, Selmana in Zupana. V primeru, da bi vrhovni sodniki zahteve zavrnili, bi to pomenilo, da tudi oni ocenjujejo italijanske dokaze (na podlagi katerih je bila četverica obsojena) za zakonite. Tako bi bilo vsaj eno od spornih vprašanj dokončno odločeno na najvišji stopnji.
