Odprtje prenovljene Vile Vipolže bo 22. oktobra, ko bodo odprli tudi razstavo o zgodovini vile, ki jo pripravlja Goriški muzej. Glede na to, da je bila obnova zgradbe končana že pred meseci in da so v Goriških brdih dolgo čakali na ta dogodek, preseneča, da lokacija do zdaj še ni zadihala s polnimi pljuči.
Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda, ki je dobil objekt v upravljanje, sicer pravi: »Vila že živi. Dokaz so dogodki, ki tu potekajo od avgusta dalje. Strategija je zastavljena. Programe in aktivnosti sproti dopolnjujemo, kar je povsem naraven proces dela.« Dolgoročne programske smernice pripravljajo že od dneva podpisa pogodbe z ministrstvom za kulturo.
Prenova strehe rešila objekt
Ministrstvo za kulturo, ki je lastnik Vile Vipolže, je sredi julija ta kulturni spomenik nacionalnega pomena predalo v petletno upravljanje ZTKMŠ. Sprva so prenovo ocenili na več kot 12 milijonov evrov, a se je zaradi varčevalnih ukrepov, dobrega nadzora ter padca cen znižala na dobrih 7 milijonov evrov. Od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, preostanek pa je primaknilo ministrstvo.
Pobudo za prenovo, ki je brez večjih zapletov potekala tri leta, je briški župan Franc Mužič dal že pred skoraj 20 leti. V devetdesetih letih je bila prenovljena vsaj streha, kar je po mnenju strokovnega sodelavca zavoda Aljaža Fileja rešilo objekt, saj bi sicer po vsej verjetnosti ostale le še ruševine. Pri prenovi je bila potrebna pazljivost, kajti zgradba velja za eno najlepših renesančnih vil pri nas.
»Nad pomembnimi restavratorskimi deli so bedeli strokovnjaki zavoda za varovanje kulturne dediščine območne enote Nova Gorica. Tako so ohranili razne detajle, kot so ognjišča ali restavrirana freska, medtem ko pri notranji opremi ni bil namen zasnovati replik, ampak so se odločili za modernejšo izvedbo,« pojasni Tina Novak Samec. Poleg tega je urejena tudi okolica z bogato naravno dediščino, saj so posebnost tamkajšnjega parka orjaške ciprese, ki naj bi bile med najstarejšimi v Evropi. Tudi zunanja ploščad bo tako namenjena prireditvam.
Brda morajo živeti cela
Vila je bila v preteklosti last različnih družin in je služila različnim rabam, od letnega dvorca do gospodarskega poslopja s konjušnico. V prvi svetovni vojni je imela italijanska vojska v teh prostorih vojaško bolnišnico. V zadnjih letih pred prenovo je tu in tam gostila kakšen koncert ali martinovanje, še prej pa je bila znana predvsem po plesišču. Odslej bo sobane, opremljene s sodobnimi avdio-video sistemi, mogoče zapolniti s kulturnimi dogodki, izobraževalnimi vsebinami, konferenčno dejavnostjo, poročnimi obredi ali protokolarnimi srečanji, saj je obmejna lokacija izvrstna za povezovanje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Poleg tega bo vila postala še ena od pomembnih turistično-informacijskih točk v Brdih. »Že od podpisa pogodbe beležimo veliko povpraševanje za najem prostorov,« razkriva Novak-Samčeva. Za najem restavracije in kavarne bodo prek razpisov iskali dolgoročne najemnike.
Program bo ZTKMŠ Brda snoval skupaj z različnimi zunanjimi partnerji in izvajalci, ministrstvom za kulturo, predvsem pa si želijo čim bolj vključiti lokalne skupine in društva. Z ministrstvom za Slovence v zamejstvu in po svetu se dogovarjajo, da bi objekt postal center za Slovence po svetu in v zamejstvu, tu bi organizirali srečanja in simpozije, zato se v oktobru odpira razstava o aleksandrinkah.
Ravno v teh dneh je vila prizorišče prvih porok, dva dni po odprtju pa bo ena od postaj italijanskega festivala Jazz & Wine.
»Naš cilj ni ponuditi samo enkratnih dogodkov, ampak oblikovati zgodbe, ki bi postale tradicionalne. Vsekakor pa nočemo že obstoječih dogodkov po Brdih prenesti v vilo, temveč tukajšnjo ponudbo nadgraditi. Brda morajo še naprej živeti kot celovita destinacija,« še razmišlja sogovornica.
