Bojan Križaj: Bila je nora zgodba nore generacije

Blagovni znamki sta vrhunec dosegli v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Odtlej sta bili sicer zelo aktivni in inovativni, zlatim letom pa se nista več približali. Še posebej Elan, pri katerem sta bila Ingemar Stenmark in Bojan Križaj kot nekoč Mick Jagger in Keith Richards, je v 21. stoletju bleda senca nekdanjega obdobja tekmovalne vrhunskosti.

Elanov jubilej je minil dokaj slavnostno. Blagovno znamko sta promovirala Ingemar Stenmark in Bojan Križaj. Šved je pri skoraj 60 letih, ki jih bo dopolnil čez pet mesecev, zavidljivo asketski. Križaj pa je bil zgovoren in razpoložen kot že dolgo ne. Pravi užitek ga je bilo poslušati v podobni formi, s kakršno je navduševal v času aktivne kariere, v kateri je dosegel osem zmag svetovnega pokala.

»Sem človek, ki se počasi stara. Izkoriščam vsako priložnost, da ostanem zdrav (v zadnjih dveh letih je zamenjal oba kolka, ta mesec pa je bil na artroskopiji kolena, op. p.). Imam veliko družino, za katero skrbim, to so moje glavne zaposlitve. Poslovno sem trenutno vpet v energetiko. Najraje imam dneve, ki jih izkoristim na snegu z elanovci, ko delamo promocije ali preizkušamo kakšno novo smučko,« se je z nekaj povedmi opisal Bojan Križaj.

Ne bi polemiziral o lastnikih. Verjamem, da je imelo vsako vodstvo težke trenutke, da je preživelo turbulenco. Je pa dejstvo, da Elan ne bi preživel turbulentnih časov, če ne bi deloval s tako dobrimi ljudmi, ki so znali s svojo intuicijo in znanjem skrbeti za kakovost izdelkov ter iskati nove rešitve. Nekaj časa sem bil vodja Elanove tekmovalne službe. Moj moto je bil usmerjen v tekmovalno smučanje. Gre za zelo pomemben segment, ki je pomemben za razvoj smučke in celotne strategije.

Naj opozorim, da je bilo tedaj v svetovnem pokalu poleg Ingemarja in mene še veliko drugih vrhunskih alpskih smučarjev, kot so brata Mahre, Frommelt, Wenzel... Bili smo del nore zgodbe nore generacije. Med nami je šlo za brezkompromisen boj na nož. Ingemar nas je premagal praktično vsakokrat, ko se mu je zahotelo. Ponosen sem, da sem bil del tega časa.

Celotna tedanja jugoslovanska ekipa je bila izjemno motivirana. Iz dneva v dan smo se učili smučarske abecede. Imeli smo srečo, da je vzporedno napredovala zgodba na drugih področjih. Tako finančnem kot z opremljevalci. Nastala je homogena ekipa, ki se je skoraj enakovredno kosala z ekipnimi velikani. Zavedam se, da sem bil tedaj vodja generacije, ki je prebijala marsikatero oviro. Večini se je življenje dobro izšlo in verjamem, da nikomur ni žal, da se je ukvarjal z alpskim smučanjem.

Prav vse športne panoge so se razvijale skozi desetletja. Poglejte motoriste, formulo, atletiko… Razvijali so se material, tehnika, način treniranja, prehrana. Edino, kar je ostalo, je delo. Brez dela ni osnove za uspeh.

Marcel Hirscher je zelo dominanten. Vedeti je treba, da je današnja formula, kako priti do velikega kristalnega globusa, drugačna kot v naših časih. Pri Stenmarku so se lomila kopja, da ne bi osvojil preveč lovorik. Če bi bil sistem takšen, kot je danes, bi Ingemar osvojil deset velikih globusov. Zato so primerjave Hirscherja in Stenmarka brezpredmetne.

Zima je moj čas. Če nisem odsoten poslovno, sem na smučeh. Lani sem bil na smučeh od 45 do 50 dni. Rad smučam in preizkušam nove materiale. Imam privilegij, da imam možnost smučanja z vrhunsko opremo.

Zgodbo spremljam prek medijev. Dvakrat do trikrat na sezono sem prisoten na tekmah svetovnega pokala, ozadja pa ne poznam.

V naših časih je vladala lažna slika, da smo bili amaterji. Da se ukvarjamo s športom iz entuziazma. To ni bilo res. Bili smo čisti profesionalci. Le da stvar ni smela priti v javnost na takšen način, kot jo sedaj razlagam. Če človek svojemu delu posveča svoje življenje, je iluzorno pričakovati, da v določenem obdobju ne bi od tega živel ali vsaj skušal živeti. Veliko je bilo športnikov, ki so vložili enako truda kot jaz, a so imeli smolo s poškodbami in se jim je podrl svet.

Ingemar je bil najboljši s smučmi, ki so zahtevale univerzalnega smučarja z izjemnimi motoričnimi sposobnostmi. Vprašanje je, ali bi bil njegov talent z današnjo opremo tako izrazit, kot je bil v naših časih.