Osramočeni paraolimpijski šampion bi moral na prostost odkorakati danes, a je bil na presenečenje številnih na prostost izpuščen že v ponedeljek zvečer. Čeprav bo moral Pistorius preostanek kazni odslužiti v hišnem priporu, pa zanj sodni proces še zdaleč ni zaključen, saj se namerava tožilstvo na odločitev pritožiti 3. novembra.
Osemindvajsetletnik, ki je na Valentinovo leta 2013 s štirimi streli ubil svoje dekle Reevo Steenkamp, bo hišni pripor preživljal v domu svojega strica Arnolda v bogati soseski v mestu Pretoria, kar je med Južnoafričani izzvalo nemalo ogorčenja. »Temu bi se komajda lahko reklo zapor,« je za tiskovno agencijo Reuters dejala Pistoriusova soseda, ki pa je želela ostati neimenovana.
Kljub neodobravanju velikega dela južnoafriške javnosti, pa so nekateri odločitev sodišča pozdravili. Med drugim tudi bivši atlet in Pistoriusov nekdanji trener Dewald Reynders. »Veseli me, da je bil neopazno izpuščen že v ponedeljek. Ni potrebe, da je znova deležen medijskega linča.«
O Pistoriusovi usodi bo odločal petčlanski sodni senat
Pistorius, ki so mu zaradi zdravstvenih težav obe nogi amputirali že pri vsega enajstih mesecih, je bil predhodno izpuščen na podlagi pravilnika, ki narekuje, da lahko nenasilni zaporniki za rešetkami odslužijo le eno šestino dosojene kazni.
Dobitnik kar šestih paraolimpijskih kolajn je bil sicer lani spoznan za krivega nenaklepnega umora, čemur pa oporeka državno tožilstvo, ki trdi, da je šlo za umor, za kar je predpisana najmanj petnajstletna zaporna kazen. Po besedah pravnih strokovnjakov bo o pritožbi tožilstva sedaj odločal senat petih sodnikov, ki lahko primer ovrže, ga vrne v ponovno sojenje, ali pa Pistoriusa celo obsodi umora.
Kazen ne odraža resnosti zločina
Da je kazen za Pistoriusa, sicer velikega entuziasta nad strelnim orožjem, absolutno prenizka, je že avgusta izjavila družina Steemkampove, ki je izrazila velik dvom nad pravičnostjo sodbe. »V njihovem življenju se ni nič spremenilo. Reeva se ne bo vrnila,« je za državni medij SABC dejala odvetnica svojcev umorjene Tania Koen, čemur pritrjuje tudi feministična aktivistka in pisateljica Louise Ferreira.
»Morda ni bil spoznan za krivega umora, vendar gre le še za enega v vrsti primerov, v katerem je Južnoafričanko ubil njen partner. Prepričana sem, da čas, ki ga je Pistorius odsedel v zaporu ne odraža ne resnosti zločina ne epidemije nasilja proti ženskam.«
Južnoafriška republika sicer slovi kot država z eno največjih stopenj nasilnih kaznivih dejanj na svetu.
