Slovenec je imel po najnovejših podatkih na banki v povprečju 7450 evrov. To je blizu dva odstotka več kot lani oziroma dobrih 670 evrov več kot pred krizo. Gospodinjstva imajo v bankah skupno več kot 15 milijard evrov, donosi na depozite pa so sicer tudi 20-krat nižji kot pred tremi leti. Večina ljudi še vedno prisega na varno bančno varčevanje.
Kako torej oplemenititi prihranke, kam vlagati, potem ko so se tako drastično znižale obrestne mere v bankah? »Bistveno bolj kot trge v razvoju priporočamo vlaganja na razvite trge. Trgi v razvoju se namreč vedno bolj srečujejo z makroekonomskimi težavami zaradi kopičenja dolga, odvisnosti od izvoza surovin in pomanjkanja pravih reform. Med posameznimi panogami pa priporočam predvsem podjetja iz tehnološke in zdravstvene dejavnosti. Znotraj tehnološke panoge namreč vidim več segmentov, ki dosegajo visoko rast, predvsem na področju programske opreme in interneta,« meni Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine Alta. Podjetja v tej panogi so običajno tudi nizkozadolžena. Podjetja v zdravstveni panogi medtem še naprej beležijo lepe poslovne rezultate, vrednotenja pa poganja večja prevzemna aktivnost.
V Slovenijo je oziroma bo prišlo še nekaj denarja od prevzemov, tako pred dnevi na primer kupnina za Pivovarno Laško v višini skoraj 120 milijonov evrov. Bo zaradi tega več povpraševanja na borzi oziroma kam bo šel ta denar? Prevzem Žita in Pivovarne Laško bo na eni strani povzročil nekaj priliva na domačo borzo, na drugi strani pa bo povečal potrošnjo. »A vpliv na Ljubljansko borzo bo lahko pozitiven le kratkoročno, če ne bo nove zgodbe, ki bi poganjala povpraševanje,« meni Stanovnik.
Pred nekaj leti je pomenilo pravi naložbeni bum zlato in takrat so ga ljudje množično kupovali, tako v obliki zlatih ploščic kot v obliki nakita. Cena se je tedaj napihnila, zdaj smo v obdobju njegove pocenitve, ki pa je po mnenju Mojmirja Poharca iz Zlatarne Celje posledica rasti vrednosti ameriškega dolarja, povpraševanje po zlatu pa se je zmanjšalo. Vendar kljub temu številni vlagatelji prepoznavajo priložnost za nakup zlata, saj se držijo pravila: »Kupuj, ko je poceni!« Zlato je primerno za dolgoročno varčevanje, saj se je, kot pravi, v zadnjih 15 letih podražilo za več kot 300 odstotkov, tako v dolarjih kot v evrih. Zlato je, po izkušnji vlagateljev v delnice po poku borznega balona, torej razmeroma varno zatočišče za prihranke. Ko je na enem delu sveta recesija, je na drugem gospodarstvo v vzponu, torej ima vedno nekdo denar za nakup. Če je gospodarska rast, potem raste tudi povpraševanje po nakitu in naložbenem zlatu malih vlagateljev. Ko je recesija, pa v zlato vlagajo veliki vlagatelji. Poleg tega vse centralne banke težijo k temu, da bi imele čim več zlatih rezerv.
Ko so cene zlata padale, so vlagatelji kupovali delnice
V zadnjih štirih letih je cena za unčo zlata izgubila nekaj manj kot tretjino vrednosti. »Povpraševanje po naložbah v zlato se je v zadnjih štirih letih bolj kot ne zniževalo, vlagatelji so rajši posegali po delnicah podjetij iz razvitih držav. Delnice ameriških podjetij so se v tem obdobju tako v povprečju podražile za slabih 108 odstotkov, delnice nemških podjetij pa za 57 odstotkov. V času rastočih tečajev na delniških trgih so tako zlato kot delnice zlatih rudnikov v zatonu,« ocenjuje Miha Mihalj, upravljalec v družbi Alta Skladi. Trenutna cena zlata znaša 1176 dolarjev za unčo, v zadnjem mesecu pa se giblje med 1100 in 1200 dolarji za unčo. »Napovedi analitikov za zlato niso nič kaj obetavne, saj naj bi do konca letošnjega leta cena znašala 1137 dolarjev, prihodnje leto 1160 dolarjev, leta 2017 pa 1200 dolarjev,« pravi Mihalj. Težko je predvideti, kaj se bo dejansko zgodilo v letih 2016 in 2017. Morda bomo priča novemu geopolitičnemu trenju ali pa se bo svetovno gospodarstvo začelo pospešeno ohlajati. Še najbližje je odločitev o dvigu obrestne mere v ZDA. Če se bo ameriška centralna banka odločila zvišati obrestno mero, bo to negativno znamenje za ceno zlata in ta se bo najverjetneje znižala. Težave za zlato pa bo predstavljal vse močnejši dolar. S stališča, komu letos pripisati lastnost varnega zavetja na trgih, sta to letos zagotovo ameriški dolar in japonski jen, ki sta v primerjavi z evrom pridobila 6,5 oziroma 7 odstotkov.
