Pištolo skrili v nogavico
Med obtoženimi sta še 44-letni Kico Periku in 50-letni Idriz Muqaj. Ta menda ni neposredno sodeloval pri napadu na Vorfaja, bil pa naj bi vodja iz ozadja.
Napad je sicer dokaj mila beseda za opis dogajanja na Sketovi ulici v Ljubljani, kjer se je 18. decembra ob enih zjutraj trojica brutalno znesla nad Vorfajem. Ko se je od doma odpravljal proti svoji pekarni na Resljevi cesti, jih je najprej s kovinsko palico dobil po čelu in zatilju. Lotili so se ga tudi s pestmi, ko je ležal na tleh, pa je prejel še obilico brc. Poskušal se je braniti in enemu izmed napadalcev tudi uspešno izbil palico iz rok, vendar s tem ni veliko dosegel, prav nasprotno. Eden izmed trojice je potegnil pištolo in mu prestrelil gleženj in koleno.
Policisti so napadalce in domnevnega naročnika Muqaja aretirali še isti dan v večernih urah. Patrulja je za Bežigradom poskušala ustaviti sumljiv avtomobil, vendar se voznik ni zmenil za modre luči. Četverica v avtomobilu z italijanskimi registrskimi tablicami je pri bencinskem servisu na Tivolski cesti iz avtomobila vrgla v nogavico skrito pištolo, pozneje pa so policisti vse štiri aretirali v nekem bežigrajskem lokalu. Izkazalo se je, da je bil Vorfaj ustreljen prav s pištolo, ki jo je četverica odvrgla med begom.
Verižni dolgovi in goljufanje
Krvavemu obračunu naj bi botrovali dolgovi in (milo rečeno) nenavadni poslovno-družinski odnosi. Muqaj je Vorfaju namreč oddal pekarno na Resljevi cesti, vendar naj bi Vorfaj zamujal s plačili.
Pekarno na Glinškovi ploščadi, ki je decembra lani kar dvakrat gorela, vodi Muqajev nečak, Muqaj pa naj bi bil dolžan Kuki. Za nameček je Muqajev nečak Ejup Mucaj sprt s stricem, saj naj bi mu ta pred leti poskušal prodati pekarno, ki pa sploh ni bila njegova, temveč jo je imel le v najemu. Ejup Mucaj naj bi mu tudi že plačal aro, ki mu je stric nato menda ni želel vrniti, nečak pa je na koncu pekarno najel od pravega lastnika.
