Nove barve brez dvoma pustijo svoj pečat, mi pa smo spoznali, da lahko tudi pozabljeno omarico spremenijo v nadvse privlačen kos pohištva. Preizkusili smo se v barvanju lesenega stojala, ki je dobilo preobleko starega in obrabljenega kosa pohištva.
Izbira barvnega odtenka
Izbira barvnega odtenka je bila naša prva zadolžitev. Na policah trgovin lahko najdemo precej pestro izbiro, z mešanjem različnih barv pa ustvarimo tudi popolnoma nove odtenke. Mi smo uporabili barve za les na vodni osnovi, ki se med seboj odlično mešajo, nimajo neprijetnega vonja, orodje pa lahko po delu z njimi očistimo kar s toplo vodo. To so idealne lastnosti za jesenske projekte, ki jih lahko v celoti opravimo v notranjih prostorih.
Barve je treba mešati v veliki posodi, ki omogoča intenzivno mešanje brez razlivanja. Vzeti si je treba nekaj minut in s paličico ali podobnim pripomočkom barvo premešati vse do dna, in to večkrat. Ne smemo pa pozabiti tudi na belo. Dodajanje bele barve v druge odtenke namreč ustvari nežne pastelne barve, ki so zelo primerne za uporabo na pohištvu, ki mu namenjamo star videz (vintidž), ob tem pa so prijetne in nevsiljive ter tudi zelo hvaležne za usklajevanje z močnejšimi barvami ali vzorci.
Iz modre, zelene in bele smo mi zamešali pastelno turkizno barvo, ki smo jo uporabili za osnovni sloj, vendar pa bo stojalo v končni podobi belo, saj bodo za vtis starosti poskrbele umetna obrabljenost in poškodbe, ki bodo razkrile zelenkast spodnji sloj.
Umetna obraba
Preden se lotimo barvanja, moramo pomisliti na prvi pokazatelj dolgotrajne uporabe pohištva, obrabo. Starost pohištva izdajajo neostri vogali, zglajeni robovi in naključne praske, zato smo na lesenem stojalu najprej poustvarili prav to. S kladivom smo enakomerno stolkli vse robove in kote ter dodali še nekaj bolj naključnih udarcev po lesu. Tako lahko zaznamujemo les z različnimi orodji in pripomočki, paziti je treba le, da poškodbe smiselno razporedimo. Na površini mize zato prikažemo več obrabe kot na njenih nogah, notranjo stran naslonjala na stolu obdelamo bolj kot zunanjo in podobno. S takimi posegi seveda ne moremo poustvariti pravih posledic dolgotrajne uporabe, je pa lahko takšno pohištvo z zglajenimi robovi nekoliko bolj prijazno na pogled in otip.
Nanos starih slojev
Ena izmed značilnosti starega pohištva je tudi več slojev barve. Barvanje z novo barvo brez odstranjevanja stare je namreč bolj praktično in hitro, zaradi česar lahko na kakšnem pozabljenem ohišju najdemo tudi več slojev odluščene stare barve. Tudi videz tega se ustvari dokaj preprosto. Les pobarvamo z dvema barvama, potem pa z brusnim papirjem na izpostavljenih delih odbrusimo samo en sloj.
Tehniko lahko preizkusimo tudi z več barvami, že z dvema pa dobimo ustrezen vtis obrabe. Les najprej pobarvamo s »staro« barvo, ki bo razkrita samo na najbolj obrabljenih mestih. Barvamo z gosto, le malo razredčeno barvo, ki jo nanašamo radodarno, a ne predebelo. Po sušenju nanesemo drugi sloj barve, belo. Spet sta ključna gostejša barva in popolno prekrivanje. Za resnično homogeno prekrivnost lahko nanesemo še en sloj bele barve, a pred tem seveda počakamo, da se barva posuši.
Obrabimo še barvo
Zadnja stopnja opravila pride na vrsto šele, ko je zadnji sloj popolnoma suh. Med zadnjim barvanjem in staranjem barve je dobro počakati več dni, in ne le priporočeno število ur za sušenje. Barva se tako lahko popolnoma umiri in posuši tudi pod površino, ne le na otip. Videz starosti in obrabe se namreč doseže šele z brušenjem, kar pa bi neugledno razmazalo barvo na kakšnem bolj vlažnem koncu, kot so na primer stiki kosov lesa in vogali.
Vtis obrabljene barve se doseže z različnimi brusnimi papirji. Spet jo lahko poškodujemo tudi z orodjem, priročna pa je tudi jeklena volna. Za naša pričakovanja se je najbolje izkazal brusni papir z granulacijo 150, ki je hitro razkril spodnji sloj barve, bil pa je še vedno dovolj nežen, da nismo po nesreči zbrusili vse do lesa. Dobro je začeti z brusnimi papirji višjih granulacij, da se dobi občutek za moč in čas, pomaga pa tudi, če se prej z enako kombinacijo barv pobarva kakšen odpaden kos lesa, na katerem se lahko preizkusi različne tehnike pred delom na izdelku.
Dodatki za poživitev podobe
Enotno barvo lahko razgibamo z vzorci, svoje pa dodajo tudi dodatki. Novi ali zgolj pobarvani ročaji predalov, notranjost v drugi barvi, drugačna razporeditev polic ali pa manjša zavesa čez stojalo, za kar smo se odločili mi. Nezahtevni projekti barvanja so dober način osvežitve starega pohištva, še zlasti kakšne pozabljene montažne omarice, ki se že leta praši na podstrešju. S primernimi barvami in dodatki lahko poskrbimo za skladen videz notranje opreme, tudi če so z vseh vetrov zbrani stoli in omare različnih barv in velikosti.
Jošt Bukovec
