Ali ste pričakovali, da bo zvezdniški PSG tako težko prišel do zmage?

Če pošteno povem – ne. Pričakovali smo težko tekmo, ne pa tudi tako težke. Tokrat nismo bili na pravi ravni, še posebno v obrambi, saj smo prejeli kar 30 zadetkov. Toliko prejetih zadetkov je za našo ekipo nedopustno, da ne rečem kar sramota. Lahko rečem, da smo tekmo dobili na račun naših veliko večjih izkušenj in daljše klopi, ne pa zaradi boljše igre. A glavni sta točki, po kateri smo prišli v Slovenijo, čeprav smo se morali zanju potruditi precej bolj, kot smo načrtovali. Podcenjevanje? Ne, nikakor nismo podcenjevali Celjanov, to bi bilo neresno in neumno.

Zdesetkani gostitelji so imeli priložnost za skalp PSG, a je niso izkoristili.

Čestitam jim za odlično predstavo, borbeno in učinkovito igro. Vedeli smo, da Celje, predvsem v domači dvorani, igra do zadnjega atoma moči, na glavo, na polno. Tudi proti nam so to potrdili na igrišču. Za gostitelje je bila to pravzaprav najlažja tekma, saj niso imeli česa izgubiti, lahko pa bi veliko dobili z zmago. In skoraj so. Je pa negotovost, ki je trajala do konca tekme, po eni strani tudi dobra za nas. Da se malce spustimo na trdna tla, da znova ugotovimo, da nismo vesoljci, ampak le navadni ljudje.

So kritike iz celjskega tabora na račun sojenja Portugalcev upravičene?

Oprostite, ampak sojenja ne bom komentiral.

V najbogatejšem klubu na svetu in z zvezdniško zasedbo je pritisk zaradi imperativa uspeha še toliko večji. Kako ga prenašate?

Nihče ne beži od tega, da imamo vrhunsko ekipo, a potreben je čas, da se uigramo, in seveda potrpljenje. Seveda so cilji upravičeno visoki, tako v francoski ligi kot v ligi prvakov. Naslov prvaka Francije je za nas že kar obveznost, v Evropi pa je osnovni cilj uvrstitev na sklepni turnir najboljše četverice v Kölnu. PSG kot prvak Evrope? Počasi, počasi. Najprej moramo priti do Kölna, potem pa bomo lahko razmišljali in načrtovali naprej.

Kljub nedavnim zmagam v ligi prvakov je bil trener Zvonimir Serdarušić jezen in nezadovoljen zaradi igre ekipe. Upravičeno?

Če želimo napredovati, moramo biti iz tekme v tekmo boljši, ne pa nihati in izmenično igrati dobro ali slabo. Očitno je, da v nekaterih delih in elementih igre še nismo uigrani, a zadeve se počasi le izboljšujejo. Vendar ničesar ni mogoče storiti kar čez noč. Če tekem ne zmagujemo z desetimi zadetki razlike, so mnogi nezadovoljni. A ne zato, ker bi mi želeli tako suvereno zmagovati, ampak zato, ker to drugi zahtevajo od nas in so nam takšno breme natovorili na ramena. Občasno so pričakovanja drugih nerealna, ampak to je po eni strani tudi normalno glede na igralski kader, s katerim razpolagamo.

Vaš nekdanji klub Zagreb je v soboto premagal še Wislo. Ste presenečeni?

Ne. Zagrebška in celjska ekipa sta si zelo podobni tako po igralskem kadru kot po kakovosti. Za obe bi lahko rekel, da sta »domačinski« ekipi, ki v svojih polnih dvoranah v Celju in Zagrebu na krilih navijačev igrata borbeno, srčno, poletno, hitro. Zagrebu se to tudi točkovno vrača na najboljši možni način, Celjanom pa žal malo manj. Skupina A, v kateri igramo tudi mi, je precej močnejša od skupine B, vsaj na papirju pa so PSG, Kiel, Veszprem in Flensburg močnejši od Zagreba, Celja, Wisle in Bešiktaša.

Čeprav ste stari 35 let, je PSG letos podaljšal pogodbo z vami. Ste to pričakovali?

Pogodba mi je potekla in ob dveh vrhunskih krožnih napadalcih, Francozu Luku Karabatiću in Islandcu Robertu Gunnarssonu, bi lahko bil višek. A sem srečen, zadovoljen in ponosen, da sem podaljšal sodelovanje s Parižani, nova pogodba pa je zame dodaten motiv in izziv. Glede na to, da bo sezona dolga in naporna, bo na šestmetrski črti prostora, minutaže in priložnosti za vse tri več kot dovolj. Ne glede na leta, ki se jih dobro zavedam, a zavedam se tudi svojih sposobnosti, lahko dam na igrišču še veliko od sebe, čeprav na vsaki tekmi seveda ne po šestdeset minut.

V poletnem prestopnem roku je bila aktualna tudi vaša vrnitev v Zagreb. Zakaj ni prišlo do nje?

Tako Zagreb kot jaz sva sicer imela veliko željo po moji vrnitvi na Hrvaško, a potem je prišla ponudba PSG, ki je se v tem trenutku pač ne zavrača. A verjamem, da bom kariero končal v Zagrebu – če me bo ta le želel imeti.