»Vedeti je treba, kdo stavka in proti komu. Tega pred sobotnim shodom kmetov nismo vedeli. Glede na to, kako je bil izpeljan – v osmih različnih krajih in z nasveti, naj ne protestiramo niti proti ministru niti proti trgovcem –, bi bilo bolje, če bi vsak kmet vzel v roke svoj transparent in z njim hodil po lastnem dvorišču,« nam je dejal kmet Branko Majerič iz Moškanjcev pri Ptuju, ki je na protestno soboto protestno ostal doma.
SMS-pozivi k udeležbi na shodu
Majerič nam je takole opisal, kaj je počel med 10. in 12. uro, ko so se nekateri njegovi kolegi zbrali na mestnih trgih: »Razmišljal sem, prebiral literaturo in po lokalni televiziji, ki ima kamere na trgu na Ptuju, ki je bil eno od prizorišč shoda, spremljal, kaj se dogaja. Ljudje so imeli transparente na tleh, med nogami, namesto da bi jih držali visoko v zrak. Videlo se je, da so bili tam nekateri proti svoji volji. Ne morem se znebiti občutka, da je koncept za sobotni shod kmetov Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zasnovala skupaj z ministrstvom za kmetijstvo. To dilemo bi rad razvozlal.«
Tako kot Majerič je v soboto na domačem dvorišču ostala tudi velika večina drugih kmetov. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), največja nevladna organizacija kmetov z okoli 92.000 člani, ki je v osmih slovenskih mestih priredila kmečki shod pod geslom Pošteno in pravično plačilo slovenskim kmetom, je skupaj naštela okoli 2600 protestnikov. To je le nekoliko več, kot jih je Zveza društev vinogradnikov Dolenjske pred dvema letoma pripeljala na protest na radgonski kmetijski sejem proti novim davkom in višjemu katastrskemu dohodku za vinograde. A ne pozabimo, na takratni protest so vabili le vinogradnike iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine, sobotni shod kmetov pa je bil vseslovenski. Če bi odšteli funkcionarje in uslužbence kmetijske zbornice ter zadrug, ki so bili na njem po službeni dolžnosti, bi bila udeležba še bolj klavrna. Še zlasti pa, če se ne bi zadnji trenutek aktivirale posamezne zadruge, ki so dan pred protestom kmete prek SMS-sporočil vabile k udeležbi in jih prosile, naj se kmetijskim svetovalcem prijavijo za organizirane avtobusne prevoze.
Politiki – razen ministra Židana – niso dobili besede
Razmere v slovenskem kmetijstvu so zelo slabe v domala vseh panogah, o tem ni nobenega dvoma. Vprašanje je le, kdo je kriv za to. Potrošnik, ki je bil osrednji naslovnik sobotnih opozoril kmetov, najbrž ne. Potrošnik ni kriv za nizke cene kmetijskih proizvodov, ni kriv, če trgovci (in tudi kmetje) goljufajo s slovenskim poreklom blaga, če trgovci izžemajo živilce in kmete, če kmetom pridelek uničujejo naravne nesreče... »Kako boš stavkal na mestnem trgu na Ptuju? Proti komu? V vseh gospodarskih panogah povsod po svetu proteste organizirajo sindikati, le v slovenskem kmetijstvu ni tako. Protestirala je kmetijska zbornica, in to v osmih različnih krajih. Jaz bom šel na protest, ko ga bo organiziral sindikat, ko bo treba vzeti v roke kramp in vile in ko bomo kmetje protestirali v Ljubljani pred vlado,« je poudaril Majerič.
Vodstvo kmetijske zbornice se je odločilo, da na tokratnem shodu politikom ne bodo dali besede. A so naredili eno izjemo. Že dan pred shodom se je šušljalo, da bo v Murski Soboti eden od govorcev kmetijski minister in predsednik SD Dejan Židan, torej politik. Čeprav nam murskosoboški prireditelji te informacije v petek niso ne potrdili ne ovrgli, se je izkazala za resnično. Zbranim je spregovoril tudi Židan in jih med drugim pozval, naj kupujejo slovensko hrano, ker bo potem tudi slovenski kmet močnejši. Toda po podatkih državnega statističnega urada je le okoli 40 odstotkov hrane, ki jo zaužijemo v Sloveniji, slovenskega izvora. Torej je treba slovensko hrano najprej pridelati, da bi jo lahko potrošniki kupovali.
