Politično najbolj vroča tema zadnjih tednov je nedvomno dogajanje v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in okoli nje. Zaradi (pre)visokih izplačil osebnih prejemkov glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona oziroma zaradi izigravanja vladnih sklepov glede plačne politike v DUTB je vlada izrekla nezaupnico najožjemu vodstvu slabe banke, zamenjana menedžerja Lars Nyberg in Mansson pa trdita, da je Cerarjeva ministrska ekipa podlegla pritiskom lobijev za njun odhod. Kot je pokazala oktobrska javnomnenjska raziskava Vox populi, ki jo je tudi tokrat za Dnevnik opravila agencija Ninamedia, je javnost v zgodbi o prejemkih vodilnih menedžerjev DUTB bistveno bolj na strani vlade kot pa na strani razrešenih oziroma odpoklicanih švedskih direktorjev. 39,3 odstotka anketirancev je namreč odgovorilo, da verjame vladi, medtem ko sta Nyberg in Mansson prepričala le 17,2 odstotka vprašanih. Visok – 38,3 odstotka – je tudi delež tistih, ki ne verjamejo niti vladi niti zdaj že nekdanjima članoma upravnega odbora slabe banke, za odgovor »ne vem« pa se je odločilo samo 5,3 odstotka vprašanih.
Na strani vlade najbolj odločno volilci SMC
Če omenjene odgovore križamo s strankarsko preferenco, vidimo, da so se na stran vlade najbolj odločno postavili privrženci SMC: 67 odstotkov tistih, ki bi na tokratnih volitvah obkrožili Cerarjevo stranko, zaupa vladni utemeljitvi zamenjave najožjega vodstva slabe banke. Sledijo volilci DeSUS (62,9 odstotka) in volilci tretje vladne stranke SD (53,8 odstotka). Pri omenjenih zamenjavah ima vlada relativno visoko zaupanje celo v opozicijskih vrstah: verjame ji 38 odstotkov volilcev Združene levice, 32,3 odstotka volilcev SDS in 29,6 odstotka volilcev NSi. Navedbam Nyberga in Manssona, da je vlada podlegla pritiskom lobijev za njun odhod, še najbolj verjamejo privrženci obeh desnosredinskih opozicijskih strank, in sicer 26 odstotkov volilcev SDS in enak odstotek volilcev NSi. Da ne zaupajo niti vladi niti zamenjanima menedžerjema slabe banke, pa je odgovorilo 51 odstotkov volilcev Združene levice in 37 odstotkov volilcev NSi, 34,6 odstotka privržencev SD...
Križanje odgovorov na vprašanje o slabi banki z izobrazbo vprašanih pokaže, da je zaupanje v navedbe zamenjanih vodilnih mož DUTB najvišje med najbolj izobraženimi anketiranci, vladi pa najbolj verjamejo vprašani, ki imajo osnovnošolsko in poklicno izobrazbo. Med slednjimi je tudi največ tistih, ki ne verjamejo ne eni ne drugi strani.
Pribac: Na padec podpore vladi je vplivalo več dejavnikov
Kljub pritrjevanju javnosti vladnim potezam glede (pre)visokih izplačil osebnih prejemkov v slabi banki je podpora Cerarjevi ministrski ekipi po oktobrski javnomnenjski raziskavi Vox populi precej padla. Da dela uspešno, je ocenilo 33,5 odstotka vprašanih, kar je pet odstotnih točk manj kot prejšnji mesec, kot neuspešno pa jo vidi 60,7 odstotka anketirancev (septembra 57,6 odstotka). Tokratni rezultati so tako rekoč enaki, kot jih je vlada dosegla julija letos, naslednja dva meseca pa je priljubljenost Cerarjeve ministrske ekipe rasla – ob svoji prvi obletnici prejšnji mesec je dosegla doslej najvišjo (38,4 odstotno) podporo.
Eden od razlogov za tokratni padec priljubljenosti Cerarjeve ministrske ekipe je po mnenju političnega analitika Igorja Pribaca tudi ravnanje predstavnikov vlade v zadevi DUTB. Javnost vladi pri njenem boju proti visokim izplačilom menedžerjem slabe banke pritrjuje, saj je »zahteva po uravnilovki slovenski ljudski šlager«, mnogi pa so vsaj podzavestno vendarle dojeli, da je v Nybergovem pismu premierju kar nekaj soli. Spomnimo, da je pismo, v katerem je Nyberg izpostavil, da v primeru Holdinga Sava čuti »vonj po korupciji v vsakem kotu«, prišlo v javnost v ponedeljek, anketarji Ninamedie pa so javnomnenjsko raziskavo izvajali v torek in sredo. Reakcija predstavnikov vlade na svarila zdaj že nekdanjega predsednika upravnega odbora DUTB je bila po Pribačevem prepričanju izrazito slaba. »Navedbe, da je situacija v Sloveniji koruptna, ne moreš označiti kot nespodobno obtožbo, kar je storil premier Miro Cerar.« Ob tem politični analitik opozarja, da javnost doslej ni dobila odgovora, kam je izginil denar, ki ga je holdinška družba Sava na veliko najemala, a ga v hotele Save Turizma ni vlagala, temveč je to skupino celo izčrpavala.
Kot enega od možnih razlogov za padec podpore vladi Pribac vidi tudi bitke in zaplete v zdravstvu, pri reševanju katerih »vlada nima zelo srečne roke«. Pri begunski problematiki ministrska ekipa po njegovem prepričanju kakšne večje napake doslej ni naredila, je pa tudi tu pokazala preveliko odvisnost od drugih držav, zlasti Nemčije, oziroma premajhno sposobnost samostojnega premisleka in suverenega nastopanja. Operativnost Cerarjeve ministrske ekipe se je po Pribačevi oceni v zadnjih mesecih nekoliko povečala, a je še vedno bistveno premajhna. »Vlada nima iniciative, nima velikih projektov, katerih rezultate bi ljudje neposredno občutili in ki bi okrepili njihovo zaupanje v prihodnost.« Na padec podpore vladi je torej po prepričanju profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti vplivalo več dejavnikov. »Različne stvari se verižijo v neko sliko, v politiki pa zmaguješ, če ti uspe čim več elementov povezati v zate ugodno podobo. Tu pa Cerarjeva vlada izgublja.«
SMC ostaja v vodstvu, druga je SDS
Tako kot prejšnji mesec je na strankarski lestvici tudi tokrat v vodstvu SMC, ki pa je nekaj prednosti pred drugouvrščeno SDS izgubila. Če bi bile volitve danes, bi Cerarjevo stranko obkrožilo 16,3 odstotka vprašanih (septembra 15,4 odstotka), Janševe slovenske demokrate pa 15,9 odstotka (septembra 14,1 odstotka). Če pa upoštevamo zgolj opredeljene anketirance, torej tiste, ki bi šli na volitve in so vedeli povedati, koga bi volili (teh je skupno slabih 61 odstotkov, kar je 5,5 odstotne točke več kot septembra), ima SMC 26,8-odstotno podporo, SDS pa 26-odstotno. Tretji na strankarski lestvici so s slabimi 14 odstotki Socialni demokrati. SD se je uspelo nekoliko odlepiti od Združene levice, s katero so bili zadnja tri merjenja Vox populi tako rekoč povsem izenačeni – ZL bi tokrat obkrožilo dobrih 12 odstotkov opredeljenih anketirancev. Če bi bile volitve danes, bi v parlament prišli še dve stranki: DeSUS in NSi. Prvi so anketarji Ninamedie med opredeljenimi vprašanimi izmerili 9,7-odstotno podporo, drugi pa 7,3-odstotno. Kako bi si torej stranke razdelile sedeže v državnem zboru? SMC bi dobila 25 poslanskih mest, SDS 24, SD bi imela 13 poslancev, Združena levica dva poslanca manj (11), DeSUS bi pripadlo devet poslanskih sedežev, najmanjša parlamentarna stranka pa bi bila Nova Slovenija s sedmimi poslanci.
