Namigi madžarskega premierja Viktorja Orbana in zunanjega ministra Petra Szijjarta ob robu četrtkovega zasedanja voditeljev EU so se včeraj uresničili. Madžarska se je odločila po zeleni meji s Srbijo zapreti še zeleno mejo s Hrvaško. Tako kot pri zaprtju meje s Srbijo ta ukrep pomeni, da so dokončali žičnato ograjo ob zeleni meji, s katero naj bi preprečili nezakonito prehajanja migrantov na schengensko območje. Še naprej bodo odprti mednarodni mejni prehodi, kjer bo mogoče na zakonit način vstopiti v državo. To možnost bodo imeli tudi migranti, ki bodo lahko v dveh tranzitnih centrih v krajih Baranjsko selo in Letina zaprosili za azil. Viktor Orban se je tako še drugič »proslavil« kot zaščitnik schengenskega režima, ob čemer vedno znova v intervjujih izkazuje svoje prepričanje, da muslimanski begunci ne sodijo v krščansko Evropo.
Zaradi rekordnega toka beguncev po zahodnobalkanski migrantski poti je že minuli mesec evropskim voditeljem predlagal, da skupaj nadzorujejo grško morsko mejo s Turčijo, če tega sami ne zmorejo Grki. Enako zahtevo je ponovil na četrtkovem zasedanju voditeljev EU. Ker ga ti niso podprli, se je po vrnitvi iz Bruslja odločil, da po srbski zapre še drugo mejo – tokrat s Hrvaško. Evropska komisija načrtuje predstavitev načrtov za oblikovanje nove agencije za nadzor zunanjih meja EU, ki bi vključevala tudi mornarico. Predlog nameravajo predstaviti še letos.
Slovenija in Hrvaška očitno usklajeni
Uradna Ljubljana in Zagreb sta se na možnost zaprtja madžarske meje s Hrvaško očitno pripravljala že dlje časa, včerajšnja odločitev uradne Budimpešte pa ju ni presenetila. Slovenija je na mejo s Hrvaško že napotila okrepljene policijske enote. Med obema notranjima ministrstvoma in policijama potekajo številni operativni dogovori, tudi o vstopnih točkah, kjer naj bi begunci prihajali v Slovenijo. Čeprav naj bi po zagotovilih hrvaških oblasti skupaj izdelali načrt za soočanje s preusmeritvijo begunskega toka, tega notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar včeraj ni potrdila. »Načrt C, ki ga omenja hrvaški premier Zoran Milanović, ne obstaja, niti nam ni znano, kaj naj bi to bilo,« je dejala. V operativnih dogovorih s Hrvaško si Slovenija prizadeva, da bi pri nas situacija ostala pod nadzorom in da bi na mejo prihajalo omejeno število ljudi, je pristavila ministrica. Različni scenariji in ukrepi za soočanje z morebitnim množičnim prihodom beguncev v Slovenijo so pripravljeni. Po naših neuradnih informacijah bi lahko na mejno območje poslali tudi vojsko, a naj ne bi imela policijskih oziroma varnostnih pooblastil, temveč bi le zagotavljala zaledno logistično pomoč. Pripravljali naj bi se tudi na možnost, da bi Slovenija za prevoz beguncev do meje z Avstrijo organizirala posebne vlake oziroma avtobuse, kot so doslej storile druge države. Pri tem pa se naši vladni viri dosledno izogibajo uporabi izraza humanitarni koridor. V Slovenskih železnicah zatrjujejo, da so na prihod prebežnikov pripravljeni. Kot so pojasnili za STA, imajo pripravljene dodatne vagone in avtobuse za prevoz v namestitvene centre, vse aktivnosti pa bodo izvajali v sodelovanju s policijo.
Pri premierju Miru Cerarju bo pred današnjim zasedanjem sveta za nacionalno varnost potekal še sestanek, na katerem se bodo dogovorili o dodatnih operativnih ukrepih. »Lahko pride do dodatnih odločitev vlade,« je prilagajanje na spremembe v migracijskem toku opisala Györkös-Žnidarjeva. Prav tako ni izključila možnosti, da bi vendarle prišlo do natančnejšega dogovora s sosednjimi državami, »kar je bistvenega pomena v tem trenutku, glede na to, da so potrebni skupni napori za obvladovanje migracijskega toka«.
Madžarsko mejo je v minulih tednih prestopalo od 5000 do 8000 beguncev na dan. V našo vzhodno sosedo niso vstopili skozi srbsko ozemlje, temveč skozi Hrvaško, kamor je po preusmeritvi migrantske poti prispelo okoli 170.000 beguncev. Vsi so pot takoj nadaljevali naprej proti zahodu. Večina jih je prečkala mejo z Madžarsko, kjer so jih po »neformalnem koridorju« prepeljali proti Avstriji. Zgolj 3500 beguncev je doslej potovalo skozi slovensko ozemlje. Tokrat, kaže, bo drugače. Koliko bi jih utegnilo po zaprtju madžarsko-hrvaške meje dnevno prispeti v Slovenijo, zaradi nepredvidljivih tokov notranja ministrica ni želela ugibati. Kot je pojasnila, je namreč to odvisno tudi od ravnanja drugih držav v regiji. Ena najpomembnejših v tem kontekstu je Nemčija, kjer politiki že nekaj tednov opozarjajo, da država ne bo mogla sprejeti vseh beguncev in da zagotovo obstaja tudi zgornja meja. Če bi mejo zaprla Nemčija, bi ji lahko sledila Avstrija. A kot je iz pogovorov z avstrijskim zunanjim ministrom Sebastianom Kurzem zaznal minister Karl Erjavec, Avstrija za zdaj ne načrtuje sprejetja posebnih ukrepov – z dodatkom, da bo tako, dokler bo Nemčija ohranila sprejemanje migrantov.
Evropa si ne želi učinka domin
Kako se bodo na spremembe v migrantski poti odzvale druge države vzdolž zahodnobalkanske migrantske poti, je ključno vprašanje. Evropa si namreč ne želi učinka domin zapiranja meja. Zato je precej pogledov usmerjenih proti Nemčiji, kjer je kanclerka Angela Merkel že več tednov v sporu s sestrsko bavarsko stranko CSU zaradi njene azilne politike. Šef CSU Horst Seehofer je na okopih z Merklovo predvsem zato, ker je Bavarska eden glavnih ciljev prispelih migrantov. Tako je postal tudi zagovornik vzpostavitve tranzitnih con na nemško-avstrijski meji. Gre za povsem nov koncept urejanja migrantskih tokov. Bistvo naj bi bilo, da bi v teh conah zadržali vse migrante. Zgolj tistim, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev mednarodne zaščite, bi dovolili potovati naprej, preostale pa bi po hitrem postopku vrnili – v državo, od koder so prišli. Takšne načrte v Nemčiji pripravlja notranji minister Thomas de Maiziere, vlada pa jih še ni potrdila. Po evropski zakonodaji bi takšne tranzitne cone med državami članicami utegnile biti sporne, saj naj bi jih bilo mogoče vzpostaviti zgolj na zunanjih mejah EU s tretjimi državami.
Oblasti v Budimpešti po zaprtju meje s Hrvaško pričakujejo, da bo prihodov beguncev občutno manj – podobno, kot jih je bilo manj ob zaprtju zelene meje s Srbijo. Madžarska bo zdaj na meji s Hrvaško vzpostavila dve »tranzitni območji«. Na obeh bodo v državo sprejemali zgolj tiste, ki bodo želeli za azil zaprositi na Madžarskem. To bosta enaka centra kot tisti, ki ga je Madžarska že postavila na meji s Srbijo, sta za Dnevnik razložila naša sogovornika iz UNHCR in Madžarskega helsinškega komiteja v Budimpešti. Ker so med begunci izjemno redki pripravljeni zaprositi za azil na Madžarskem (to namreč načelno pomeni, da je treba na Madžarskem tudi ostati), v tranzitnih območjih nihče ne pričakuje navala.
V zapore kar cele družine z otroki vred
Tudi tisti, ki se vendarle odločijo zaprositi za azil, težko računajo na uspeh, saj Madžarska prošnje zavrača – z argumentom, da je Srbija za migrante »tretja varna država« (to je po mednarodnem pravu uraden status Srbije, ki ga je enostransko razglasila Madžarska). Begunske družine Madžari s tranzitnih območij odpeljejo v prehodne centre v notranjost države in jim tam zavrnejo prošnje, posameznike pa obravnavajo kar na meji. Prošnje so zavrnjene že po nekaj urah in ob morebitni pritožbi jih potem zavrne še okrajno sodišče, smo izvedeli od Madžarskega helsinškega monitorja. Ta je v imenu dveh beguncev zoper Madžarsko septembra že vložil pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Vendar to madžarskih oblasti ni odvrnilo od tega, da ne bi obeh beguncev »odvrgli« nazaj na nikogaršnje ozemlje na meji s Srbijo. To je protizakonito, saj Srbija od Madžarske migrantov ne sprejema nazaj. Tako bi se lahko zgodilo, da bi – če bi jima tudi Srbija preprečevala vstop – migranta ostala ujeta na vmesnem ozemlju med obema mejama.
Kdor pa bi se kljub zaprtju meje odločil za nenadzorovani prestop ograje iz Hrvaške na Madžarsko, se bo na Madžarskem, kjer so septembra za prebežnike uvedli stroge zaporne kazni, soočil z mrežo hitrih kazenskih sodišč. Ta že nekaj tednov migrante, ki mejo prestopijo samovoljno in jih pri tem ujamejo, obsojajo kot po tekočem traku. Po poročilih nekaterih humanitarnih organizacij na Madžarskem, v katere je dobil vpogled tudi Dnevnik, se v zaporih – v katerih so zaprti tudi običajni madžarski kriminalci – znajdejo cele migrantske družine vključno z otroki. V nehumanih razmerah – pazniki so pogosto ksenofobični – naj bi preživeli več mesecev. Po enem od poročil so tako zaradi brezbrižnosti zaporskih paznikov humanitarci, ki so bili naključno na obisku v zaporu, v zadnjem trenutku rešili migranta, ki je bil diabetik in je zaradi pomanjkanja sladkorja v krvi že drsel v komo.
