Morda znajo to še najbolje pokazati otroci, ki se navdušujejo nad robotiko in drugo prikazano tehnologijo – znanost okoli nje dojemajo neobremenjeno s tem, kako stvari v resnici delujejo. Dovolj jim je, da robot pleše, čeprav bi ga radi preizkusili tudi v računanju; navdušeni so, ko lahko skozi očala gledajo s perspektive dojenčka ali pa se celo preselijo v telo sošolca, ki sedi na nasprotnem stolu, in se ob koncu še, kako neverjetno, rokujejo sami s seboj. Čeprav ne razumejo in se niti ne želijo poglabljati v znanost, ki stoji za vsemi temi projekti, videno nanje naredi močan vtis, se strinjajo njihove učiteljice.
Strah pred nerazumevanjem tehnologije je odveč
Takšna otroška logika je povsem dovolj, da si festivalske projekte pridejo ogledat tudi starejši, so prepričani organizatorji. Festival želijo približati ljudem tudi tako, da so poleg klasičnih katalogov s strokovnimi razlagami pripravili še poenostavljeno različico predstavitev projektov, ki jih razumejo tudi najmlajši, je povedal Andrej Uduč iz Delavskega doma Trbovlje. Ob tem je dodal, da če je bil lani hit festivala Hondin humanoidni robot Asimo, je letos hit kar ves festival. »Ni velikega projekta, temveč vsi mali projekti delujejo kot celota, vsi odgovarjajo na vprašanje, kaj je integriteta realnosti, torej kaj je in kaj ni res, kam nas vse tehnologije vodijo. Tako je v okviru festivala mogoče videti umetno inteligenco, robotiko, navidezno resničnost. Vse to v resnici govori o ljudeh,« pripoveduje Uduč.
Med številnimi razstavljenimi projekti, s katerimi se predstavljajo predvsem slovenski in tuji študenti, velja izpostaviti tiste, ki opazovalca skoraj zagotovo ne bodo pustili ravnodušnega. Tako denimo letos vse generacije s plesom in drugimi gibi navdušuje humanoidni robot Nao, ki so ga sicer izdelali v Franciji, programirajo pa ga na Institutu Jožefa Stefana. Čeprav mali robot Nao spominja na Hondinega Asima, ki se je v okviru festivala Speculum Artium predstavil lani, njegov »učitelj« dr. Denis Forte pravi, da je Nao bolj zabavljač, medtem ko je Asimo uporaben za resnejša (hišna) opravila. Nao je manjši in zato težje opravlja naloge, kakršne je sposoben opraviti Asimo.
Zabavna, a tudi uporabna tehnologija
Festival Speculum Artium je še nekoliko privlačnejši, ker so obiskovalci lahko vsako leto tudi sami del nekaterih projektov. Letos sta se za najbolj privlačna izkazala Childhood project japonskih avtorjev in The machine to be another iz BeAnotherLab. Pri prvem projektu obiskovalec skozi posebna očala in s pomočjo kamere, nameščene okoli pasu, v svet pogleda skozi oči in z višine nekajletnega otroka.
Japonci skozi otroško perspektivo oblikujejo otroško pohištvo, medtem ko bi vživljanje v telo nekoga drugega lahko v prihodnosti služilo rehabilitaciji po poškodbah. Obstajajo namreč zametki teorij, da bi možgani poškodovanega, ki sicer navidezno premika zdravo telo, lahko pošiljali pozitivne signale živčevju, kar bi pripomoglo k hitrejšemu okrevanju.
Poleg razstave bolj ali manj visokotehnoloških projektov Speculum Artium še danes na ogled ponuja kratek avdiovizualni performans usaginingen japonskih gostov, videofestival DigitalBigScreen ter delavnico legorobotike in 3D-tiska.