Le nekaj ur po tem, ko je junija letos s PSG osvojil naslov francoskega prvaka, je dotakratni trener Philippe Gardent pričakovano odletel, njegov naslednik pa je postal Zvonimir Noka Serdarušić. Zdaj 65-letni Serdarušić je bil kar 15 let trener Kiela (od 1993 do 2008), po kratki epizodi v Celju (2010) si je vzel premor, leta 2014 pa je sedel na klop francoskega prvoligaša Aixa, katerega član je bil – do nedavnega odhoda v Združene arabske emirate – tudi slovenski reprezentant Klemen Cehte.
Ker PSG razpolaga z najvišjim rokometnim proračunom na svetu (16,5 milijona evrov), ki ga polnijo katarski šejki pod vodstvom šefa PSG Naserja Al Helaifija (klub je leta 2011 kupila družba Qatar Sports Investments), so Parižani krenili v igralske nakupe. Serdarušić je iz Aixa pripeljal Luka Karabatića, iz Barcelone je za rekordno odškodnino v zgodovini rokometa (dva milijona evrov) prišel njegov brat Nikola, iz Danske Henrik Jensen Möllgaard, iz Ukrajine pa Sergej Onufrijenko. Četverica je okrepila že tako zvezdniško zasedbo, v kateri je poleg reprezentantov Francije (Daniel Narcisse, Luc Abalo, William Accambray, Xavier Barachet, Samuel Honrubia...) še nekaj tujcev: Danec Mikkel Hansen, Hrvat Igor Vori, Islandec Robert Gunnarsson, Črnogorec Fahrudin Melić (nekdanji član Gorenja) in Slovenec Januš Lapajne.
»Ko pogledate Narcissa, Karabatića, Hansena, Omeyerja in še nekatere, je to lep pogled. A ko v ekipi pogledate na desno stran, nimamo tam ničesar. Ko pogledate na levo stran, tudi tam nimamo ničesar. Za uvrstitev na sklepni turnir četverice v Kölnu in odmeven dosežek v Nemčiji bi morala biti ekipa še popolnejša. Upam, da bodo stvari v prihodnji sezoni potekale tako, kot si želim, a tudi letošnji cilj je Köln,« pravi Zvonimir Serdarušić, katerega pomočnik je legendarni dolgolasec Staffan Olsson, (so)selektor švedske moške reprezentance. Serdarušićevo tarnanje o težavah na desni in levi strani je celjski trener Branko Tamše v šali in pikro komentiral z izjavo: »Po njegovih besedah sklepam, da imajo samo zunanje igralce in vratarje. To je čudna izjava. Kar dajte mi to ekipo, pa bomo videli, kam bo segla.«
PSG (v ekipi je pet igralcev, ki so že bili klubski prvaki Evrope, skupaj pa imajo fantje kar 72 kolajn z velikih tekmovanj – EP, SP in OI) je v zadnjih dveh sezonah izpadel v četrtfinalu lige prvakov, obakrat pa je bil zanj usoden Veszprem. Tudi letošnji začetek je bil slab, saj so v prvem krogu Parižani izgubili v Flensburgu z 32:39. A ekipa, ki je pred sezono ostala brez Hrvatov Marka Kopljarja (Barcelona) in Jakova Gojuna (Füchse Berlin) ter Srba Mladena Bojinovića (po 16 letih igranja v tujini se je 38-letnik vrnil domov in okrepil banjaluški Borac), je na naslednjih treh tekmah trikrat zmagala, padli pa so Wisla (29:24), Bešiktaš (40:30) in v prejšnjem krogu Zagreb (34:23). Kljub temu je odlični trenerski retorik in diplomat Serdarušić po zmagi v Turčiji z desetimi zadetki razlike poskrbel za medijsko bombico: »Kar smo rokometnega pokazali, sicer ni bila sramota, a kljub temu nekaj zelo zelo slabega. V obrambi smo igrali izjemno slabo, tudi v napadu marsikaj ni šlo. Verjetno so se igralci v prejšnjih letih naučili tako igrati. Vem, da se bodo spremenili, a ne vem, kako hitro. Ko sem po kakšni slabi tekmi nezadovoljen in jezen, pride naslednja in si rečem, da mogoče res pretiravam. A igralci vedno znova potrjujejo, da imam prav. Očitno je edini način, da se razidemo.«
Z namerno izrečenimi besedami je le prebudil zasedbo, ki je v nasprotju s Celjani, ki so se med tednom mučili na ligaški generalki v Izoli (25:20), v gosteh povozila Serdarušićev nekdanji klub Aix (35:25). Spet je blestel Danec Mikkel Hansen, ki je imel strel 10-10, v ligi prvakov pa je njegovo povprečje skoraj devet golov na tekmo. Medtem ko Serdarušić napoveduje naskok na Köln, je športni direktor PSG in nekdanji legendarni vratar Bruno Martini bolj diplomatski. »Vsako leto skušamo nadgraditi ekipo in se približati najboljšim v Evropi. Naš prvi cilj je izboljšati dosedanje dosežke v ligi prvakov. Vsi naši nasprotniki v skupinskem delu so kakovostni, razplet pa verjetno ne bo znan do zadnjega kroga. S svojo igro in dosežki želimo dodatno povečati zanimanje javnosti za rokomet v Parizu in Franciji. Igranje v ligi prvakov ni pomembno le za razvoj kluba, temveč tudi za prepoznavnost blagovne znamke PSG in osvajanje novih tržišč,« ocenjuje Bruno Martini. A za začetek bi bilo dobro, da PSG, ki svoje dvorane nima, objekt Pierre de Coubertin pa ne zadovoljuje meril EHF, ne bi igral v dvorani (hangarju) Georges Carpentier.
