Zato lahko le z veseljem ugotavljamo, da so ljudje znali še tako tragikomedijo obrniti sebi v prid vsaj za kakšen dan ali uro. Ste se vprašali, zakaj smo skorajda svetovni prvaki v organiziranju gasilskih veselic? Verjetno zato, da vsaj prostovoljna gasilska društva preživijo, vemo pa, da brez gasilcev v Sloveniji ne bi bilo nič. In ste se kdaj vprašali, kdaj smo se zaplezali tako globoko, da recimo en predor, dolg 712 metrov, gradimo toliko časa, da smo že pozabili, kdaj so ga začeli graditi, skupaj s tako prepotrebno škofjeloško obvoznico? Kot je dejal eden od domačinov v tistem koncu, bi ta predor zgradili hitreje in ceneje, če bi se ga vsi, ki ga potrebujejo, lotili z navadnimi žlicami. A pozor, predor je zgrajen, slabe štiri kilometre obvoznice tudi, odprtje je tik pred vrati. In kako zelo nujno je potreben in zaželen, govori še en rekord: če smo ga že gradili toliko časa, ga vsaj dobro zalijmo. In so ga, z menda najdaljšim šankom na svetu, ki je meril toliko, kot meri opevani predor. In da, zabava je bila v pravi posmeh državi in njenim birokratom, pogoltnim »aneks« in »pritožba na razpis« gradbincem. Zanima me, ali se je na ta rekordni šank prišel naslonit tudi kateri od oblastnikov na državni ravni. Presneto dvomim, da se upajo prikazati v javnosti, imajo preveč masla na glavi.

A ne veselimo se prezgodaj. Kajti če je ena ovira premagana, jih še nekaj ni. Naslednji je recimo most v Mednem. Če upoštevamo, kako dolgo se je gradila loška obvoznica s predorom, koliko časa se bo gradil nov most? Zatorej nasvet: od šanka se lahko vsi, zdaj nas bo še več, da se z žlicami preselimo v Medno in začnemo kopati. Verjetno bomo tudi v tem primeru hitrejši.