Razveseljivi del novice o načrtovanem nakupu je že ta, da bo policija, ki je v zadnjih letih imela težave celo z nakupi vsaj približno solidnih pnevmatik za policijske avtomobile s 300.000 kilometri na števcu, lahko del sredstev namenila tudi za tehnološko posodabljanje. Manj razveseljiv del nas lahko preseneti, če se policija uporabe kamer ne bo lotila previdno in zadržano.

Trenutna zakonodaja zelo splošno določa pravila igre o policijskem video- in avdiosnemanju. Opozorila urada informacijskega pooblaščenca, ki je za okus avtorja teh vrstic predvsem pod prejšnjim vodstvom morda celo prepogosto zapadal v stanje hiperventilacije, so tokrat povsem na mestu. Sorazmernost je vidik, ki ga policija ne sme nikoli zanemariti. Kakršnega koli snemanja na zalogo (hranjenje vzorcev DNK na zalogo se je denimo že izkazalo za problematično in pripeljalo do padlih sodb) bi si težko želeli.

Po drugi strani lahko videoposnetki postopkov močno pripomorejo pri razčiščevanju dejanskega stanja in olajšajo presojo diametralno nasprotnih si videnj posameznih situacij. Predvsem pri najhujših posegih policije, ko ta uporabi tudi silo. Žalostni primer streljanja policista Bobere, ki je smrtno ranil 27-letnega nevarnega starega znanca policije, ki pa je bil v kritičnem času »oborožen« le s telefonom in mednarodno tiralico, se je na sodiščih vlekel kar 16 let. Avgusta letos je bil policist pravnomočno oproščen.

Kljub temu se postavlja več vprašanj o uporabi telesnih kamer, ki so v nekaterih zahodnih državah že dokaj udomačene. Poleg vprašanja, kdaj naj policist prižge kamero, je enako pomembno vprašanje, kaj s policistom, ki jo (morda celo nalašč) pozabi vklopiti? Ali naj se policisti pri pisanju poročil osredotočajo zgolj na videogradivo? Ali imajo pričevanja o drugih okoliščinah, ki jih videoposnetek ne zajame, zato kaj manjšo težo? Kakšen naj bo nadzor nad videoposnetki in koliko manipulacije ti dopuščajo? Vsaka novost je praviloma vpeljana zaradi koristne uporabe, vendar hkrati dopušča tudi zlorabo. Ne glede na to, kdo se k njej zateče. Dobri ali slabi fantje.

Upamo lahko, da bo policija do morebitnega nakupa in uporabe kamer izdelala jasna navodila in protokole za njihovo uporabo. Še boljši od internih navodil bi bil natančen pravilnik, najboljša pa ustrezna dopolnitev zakonodaje. Napake pri vpeljevanju novih prijemov imajo lahko dolgoročne posledice in javnost postavijo v obrambno držo. Tako je bilo v primeru razvpitega lovilca IMSI (lažne bazne postaje), ki ga poznajo in uporabljajo praktično povsod, slovenska policija pa je bila zaradi pomanjkljive zakonodaje prisiljena, da ga je uporabljala s pomočjo skoraj gverilske improvizacije. Zato je povsem običajno orodje dobilo negativno konotacijo. Ta pa lahko botruje tudi vnaprejšnjemu odporu do vsakršnih novosti, tudi če te postanejo potrebne ali celo nujne.