Odmev v Trstu

Popoldne smo po radiu in prvih večernih listih izvedeli, da so zastopniki treh zahodnih vlad izročili jugoslovanski in italijanski vladi dve posebni noti o svojem sklepu glede bodoče usode področja cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda podrobnosti o tem so objavili šele zvečer.(…)

Zavest o tragični resnici, v katero so nas pahnili dogodki v zvezi z najnovejšim razvojem tržaškega vprašanja, je nepopisno porazno učinkovala na vse tržaške Slovence in tudi na italijanske someščane, ki so se zavedali, da je samostojnost Trsta in vsega Svobodnega tržaškega ozemlja edini način za ohranitev miru na tem izpostavljenem severno-jadranskem prostoru in za ustvaritev koristnega sožitja med tu živečima narodnostima.

Trst je čez noč izumrl. Izginil je oni njegov veseli in brezskrbni izraz, ki mu je bil svojski vsa zadnja leta po koncu druge svetovne vojne!

Demokracija (Trst - Gorica), 9. oktobra 1953

Protest tržaških strank, ki so za STO

10. oktobra so se sestali zastopniki šestih političnih skupin, ki so za STO (Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščanska socialna zveza, Fronta za neodvisnost, Tržaški blok, Neodvisni Slovenci in Slovansko-italijanska ljudska fronta) in odposlali Varnostnemu svetu Združenih narodov naslednje:

»Slovenske in italijanske stranke, ki podpirajo STO, protestirajo proti kršitvi mandata s strani angleške in ameriške vlade s samovoljnim odstopom uprave Italiji. Opozarjajo na grozečo nevarnost oboroženega spopada na STO in zahtevajo spoštovanje Mirovne pogodbe. «

Demokracija (Trst - Gorica), 16. oktobra 1953

UMAKNITE SVOJ SKLEP, DOKLER NE BO PREPOZNO!

Predsednik republike Josip Broz Tito je govoril v nedeljo dopoldne v Skoplju pred več kot 250.000 ljudmi, ki so se zbrali na mogočni proslavi desetletnice ustanovitve makedonskih brigad.(…)

Nato pa je prešel na tržaško vprašanje. Omenil je svoj sobotni govor v Leskovcu ter dejal:

»Zakaj sem včeraj tako odkrito in pravično – ne ostro, marveč pravično – postavil to vprašanje? Prvič zato, da bi naše ogorčeno ljudstvo spričo tega vedelo, da mi, ki smo na vodilnih mestih, mislimo, kar misli vse naše ljudstvo. Da z nikomer ne paktiramo o tem vprašanju, da mi, ki vodimo zdaj važna vprašanja Jugoslavije sploh in zunanje politike še posebej, nismo nobeni trgovci, marveč sinovi svojega ljudstva, s katerim smo se v veliki osvobodilni borbi skupaj borili, da smo ljudje, ki skupaj z ljudstvom preživljamo vse trpljenje, vse tegobe in vse radosti v graditvi socializma, pripravljeni dati svoja življenja, kakor smo bili zmeraj pripravljeni dati svoja življenja, če bo to potrebno.(…)

Nam so rekli, da je treba Italijane pustiti, da bodo upravljali cono A. Zdaj so že nekoliko popustili in ne bodo poslali njihovih čet v to cono, marveč šele pozneje. Jaz pa pravim, da bomo mi zmeraj pazili na to, ali bo italijanski vojak stopil v cono A. V trenutku, bo tja vkorakal, bomo vkorakali v cono tudi mi.«(...)

Savinjski vestnik, 17. oktobra 1953

AMERIKA MIRNO IN HLADNO MOTRI VPRAŠANJE TRSTA

Varali bi se – in varati samega sebe ni nikoli pametno – ako ne bi priznali, da je italijanski vpliv v Ameriki znaten. Vzrokov za to je več, ampak če bi hoteli stisniti pojasnilo za ta vpliv v nekaj besedah, bi rekli: Zgodovinsko-kulturna tradicija in pa Vatikan. Zavoljo tega pa je tem bolj značilno, da v sedanji napetosti, ki je nastala radi Trsta, oziroma Svobodnega tržaškega ozemlja, ameriška javnost, sodeč po komentarjih v tisku in radiju, na splošno zavzema stališče stvarnosti, v nobenem primeru pa ni opaziti kake histerije.(…)

Enakopravnost (Cleveland, Ohio), 19. oktobra 1953

Kaj meni svetovni tisk o vprašanju Trsta

Na splošno se svetovni tisk zelo zanima za vprašanje Trsta. Prav tako je stališče tega tiska različno. V zadnjih dneh se je pa čedalje večje število listov opredelilo za rešitev, ki jo predlaga Jugoslavija. Velika večina listov je naklonjena Jugoslaviji. In to ne samo v prijateljskih deželah, pač pa tudi v sami Angliji in Ameriki listi izražajo nezadovoljstvo nad početjem svojih vlad.(…)

Dopisnik »Manchester Guardiana« iz Washingtona navaja v svojem poročilu o odmevu londonskega sestanka v Ameriki pomemben podatek, da washingtonski krogi izjavljajo, da izvira ideja in pobuda, da bi cono A priključili Italijanom, iz Foreign Officea. Narašča prepričanje, da so vso zadevo »skuhali« v Londonu.(…)

Slovenski Jadran, 23. oktobra 1953