Na igrišču in okoli njega je bil že takrat takšen, kot ga poznamo danes. Še vedno je norčav in prijeten fant, ki ima med mladimi veliko posnemovalcev. Je pozitivna osebnost, na treningih in tekmah je bil vedno zagnan in maksimalno motiviran. Delavnost mu ni bila nikoli tuja.

V slovenski košarki je pustil pečat in zato mora v njej tudi ostati, če ima za to seveda interes. Uspeh je doživel tudi zaradi svojega veselega vedenja. Da je igral do 38. leta, je dokaz, da je bil tudi na koncu kariere priljubljen in iskan, kar je v takšnih letih redkost. O njem imam dobro mnenje.

Ker sem bil starejši in kapetan v takratni Olimpiji, je imel Marko do mene venomer spoštljiv odnos. Pa tudi do drugih. Ko je prišel, so se trenerji veliko ukvarjali predvsem z Milkovim metom, saj so želeli, da ga izboljša. Takrat je velikokrat prišel k meni po nasvet o tem, kako bi izboljšal tehniko meta in dosegel več košev. Marsikateri mladi športnik danes težko posluša izkušenejše igralce, Milić pa nikakor ni bil tak. Vpijal je znanje in želel stalno napredovati.

Njegov kasnejši preboj v ligo NBA je bil zame osebno nekakšen šok. Menim, da se je morda za to potezo odločil celo nekoliko prehitro in bi moral še kakšno sezono ostati v Olimpiji. Čeprav mu je Amerika zagotovo pomenila gromozanski izziv. Bil je prvi Slovenec, ki je imel to možnost, povrhu pa je bil še izredno mlad. Danes lahko ponosno reče, da je v ligi NBA preživel dve sezoni, s čimer se lahko pohvali redko kdo. To si je s svojim odnosom do soigralcev, dela in igranja konec koncev tudi zaslužil in privoščim mu, da je imel tako dolgo in uspešno kariero.

Dušan Hauptman je legenda Olimpije in slovenske košarke.