V Sloveniji doživi nenaden zastoj srca od štiri do pet oseb na dan; na letni ravni je to kar 1600 zastojev, je razgalil pogostost pojavnosti nenadnega srčnega zastoja predsednik Slovenskega združenja za urgentno medicino dr. Rajko Vajd. Dodal je, da preživi le od 5 do 15 odstotkov oseb z nenadnim srčnim zastojem: »Preživetje bi lahko znatno povečali z večjim ozaveščanjem in vzgojo prebivalstva.«
Tako so v sklopu več kot 90 dogodkov pod širšim okriljem evropskih aktivnosti Vaše roke rešujejo življenja tudi pri nas pripravili brezplačne tečaje temeljnih postopkov oživljanja. »Prav to znanje s tečaja za bolničarje, ki sem ga opravila kot prostovoljna gasilka, me je opogumilo, da sem pomagala rešiti človeško življenje,« je povedala Petra Šajn, ki je pomagala rešiti življenje starejšemu moškemu na podobno deževen dan, kot je bil včeraj. »Nič nisem razmišljala, stekla sem po defibrilator in se pridružila očividcu, ki je že izvajal ročno masažo srca.« Med nemim opazovalcem in akterjem, ki pomaga, je le nekaj uric znanja. »Strah je povsem odveč, saj človeku, ki ima srčni zastoj, ne moremo več škodovati, lahko pa mu rešimo življenje.«
Polomljena rebra so nizka cena za rešeno življenje
Ambasadorka projekta Petra Majdič je poudarila, da lahko z oživljanjem osebi s srčnim zastojem kvečjemu polomimo »nekaj reber«, kar v primerjavi z rešenim življenjem ni omembe vredna cena. »Iz lastnih izkušenj vam lahko zagotovim, da polomljena rebra sploh ne bolijo tako zelo.« Zato naša šampionka poziva vse očividce, da ne prelagajo odgovornosti za reševanje na druge, ampak takoj pokličejo 112 in sami začnejo postopek oživljanja.
Pri nenadnem srčnem zastoju namreč štejejo sekunde. »Z vsako minuto, ko očividec okleva, se možnost preživetja zmanjša za deset odstotkov,« je bil jasen dr. Primož Gradišek, predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, pobudnika evropskega dneva oživljanja v Sloveniji in vseslovenske akcije Vaše roke lahko rešujejo življenja, ki bo trajala do naslednjega petka. »Če znotraj treh do petih minut izvajamo defibrilacijo z napravo AED, se možnost preživetja poveča za 50 do 70 odstotkov,« je nizal spodbudnejše podatke.
Skoraj 80 odstotkov nenadnih srčnih zastojev se zgodi doma. To pomeni, da bodo očividci z znanjem oživljanja lahko z veliko verjetnostjo pomagali nekomu od svojih. Najbolj ogroženi zaradi nenadnega srčnega zastoja so moški v starosti nad 60 let, čeprav se zastoji pri njih pojavljajo tudi že v starosti 35, pri ženskah pa v starosti nad 40 let.
Oživljanje bi lahko učili v šolah
V sklopu ozaveščevalnih aktivnosti bodo o temeljnih postopkih oživljanja poučili tudi učence in učitelje dvanajstih slovenskih šol. »Prepričani smo, da bi lahko z uvrstitvijo oživljanja med obvezne šolske vsebine znatno povečali preživetje ob nenadnem srčnem zastoju,« je dejal dr. Uroš Kovačič, predsednik strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije. »Zagovarjamo široko laično prvo pomoč, ki jo želimo pripeljati v vsako slovensko vas.« Rdeči križ s široko mrežo inštruktorjev že deluje v tej smeri. Načelno se je oživljanja pripravljena učiti večina Slovencev, vabilu na tečaj pa so se v lanski anketi zares odzvali le trije odstotki anketiranih.
Podatki kažejo, da tudi sicer Slovenci v vlogi prič ne pomagamo prav pogosto. K osebi v srčnem zastoju pristopi približno polovica, postopek oživljanja pa začne le slaba tretjina. V bolj ozaveščenih delih Evrope začne prizadeto osebo oživljati od 50 do 70 odstotkov očividcev, je razložil Vajd. V Sloveniji smo preživetje po zastoju že dvignili s 7 na današnjih (do) 15 odstotkov, a je prostora za izboljšanje še veliko. Tudi s pričujočo akcijo bi lahko v Sloveniji na leto rešili še nekaj sto življenj, v EU, kjer zaradi zastoja na leto umre približno 400.000 ljudi, pa bi jih lahko dodatno rešili vsaj 100.000.
