Ferrarijeve delnice bodo na borzi nosile oznako »race«, pričetek kotacije pa se pričakuje že prihodnji teden. Glavni razlog, ki je bil razlog za odcepitev Ferrarija od matične družbe Fiat, je iskanje svežih virov financiranja za 48-milijardni investicijski projekt predsednika Fiata Sergia Marchionneja. Fiat bo sredstva namenil širitvi globalne prepoznavnosti drugih »družinskih« znamk, kot so Jeep, Alfa Romeo in Maserati.
V osnovnem prospektu, ki spremlja prvo javno prodajo delnic (IPO), je Ferrari zapisal, da ponuja 17,2 milijona delnic oziroma devet odstotkov celotnega podjetja. Preostanek je v lasti Fiata (80 odstotkov), edini sin ustanovitelja družbe Piero Ferrari pa ima v lasti deset odstotkov družbe. Ob srednji ceni v cenovnem razponu od 48 do 52 dolarjev za delnico bi bil celoten Ferrari vreden nekaj manj kot deset milijard dolarjev.
Na to, ali bo Ferrari zanimiva naložba, bo v prihodnjih letih vplivalo kar nekaj dejavnikov. Ferrari je v prvem letošnjem četrtletju zgolj na račun prepoznavnosti znamke (licenciranje, zabaviščni park Abu Dabi…) ustvaril 109 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh ustvarjenih prihodkov. V enakem obdobju lani so ti prihodki znašali 16,3 odstotka. Med glavnimi licenčnimi partnerji Ferrarija najdemo podjetja, kot so Puma, Oakley, Lego in Microsoft. Tveganje, ki ga pomeni velik odstotek prihodkov iz naslova licenciranja, je morebitno slabo poslovanje katerega izmed partnerjev, na kar Ferrari neposredno seveda nima vpliva.
Drug aspekt poslovanja, pri katerem Ferrari ponovno nima velikega neposrednega vpliva, je partnerstvo s sestrsko družbo Maserati. Proizvajalec prav tako luksuznih vozil je s Ferrarijem v letu 2011 podpisal pogodbo, ki slednjega zavezuje k dobavi 160.000 motorjev Maseratiju do leta 2020. Pri Ferrariju pričakujejo, da se bo ta številka do leta 2023 dvignila na 275.000 enot. V prvih treh mesecih letošnjega leta je prodaja motorjev družbi Maserati Ferrariju prinesla 54 milijonov prihodkov, kar je 8 milijonov manj kot v enakem obdobju lani. Razlog za upad gre po pojasnilih Ferrarija iskati v tem, da je Maserati prodal manjšo količino vozil.
Če želijo pri Ferrariju nadaljevati rast, ki jo je družba dosegala v preteklih letih, se bodo morali začeti hitreje širiti na trge v razvoju. Pri tem Ferrari seveda cilja na sam vrh piramide kupcev, glavni trgi pa so kot običajno Kitajska, nekateri deli Azije in Srednji vzhod. Največje ovire pri širitvi predstavljajo upočasnjevanje gospodarske rasti (opazno na primeru Kitajske), restrikcije glede prodaje vozil v tujino (Rusija) ter visoke davčne stopnje in uvozne dajatve (nekatere azijske države).
Potencialna težava pri iskanju vlagateljev bi bila lahko tudi razmeroma nizko število delnic v prostem obtoku na borzi (zgolj prej omenjenih devet odstotkov podjetja). To ima lahko za posledico dokaj volatilno gibanje cene, ki običajno odvrača manjše vlagatelje, plitev trg pa hkrati težave povzroča morebitnim večjim (institucionalnim) vlagateljem, ki težko izvajajo nakupe in prodaje brez opaznega vpliva na gibanje cene. Dodatno utež nizki likvidnosti so dodali pri Ferrariju, saj vlagateljem, ki se bodo zavezali, da bodo kupljene delnice držali vsaj tri leta, ponujajo dodatne posebne delnice. Te ne bodo kotirale na borzi, vlagateljem pa bodo ponujale »dodatne volilne« pravice v družbi.