Na odru jih je stalo pet, praktično vse se je vrtelo le okoli dveh. Na prvem soočenju predsedniških kandidatov demokratske stranke je nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton unovčila dolgoletne politične izkušnje in s suverenim nastopom odgovorila na naraščajoče kritike dela demokratskih volilcev, da kot kandidatka političnih elit ni vredna zaupanja. Sodeč po odzivih je dokazala, da se pod žarometi znajde bolje od svojega edinega resnega tekmeca med demokrati, ljubljenca liberalnega krila stranke, senatorja iz Vermonta Bernieja Sandersa. In to ni nepomembna popotnica nekdanje prve dame: del demokratov bo pač podprl tistega kandidata, ki bo imel po njihovem največ možnosti, da na splošnih volitvah premaga republikanskega tekmeca.
Stoječe ovacije Sandersu
Sandersov nastop je minil brez opaznih spodrsljajev, a sodeč po odzivih komentatorjev tudi brez presežka. V primerjavi z republikanci, kjer se za predsedniško kandidaturo poteguje petnajst izpostavljenih kandidatov z magnetom za gledalce Donaldom Trumpom na čelu, demokratska debata ni bila tako živahna, a je vendarle presegla pričakovanja analitikov – bržkone zato, ker so bila relativno nizka.
Poleg Sandersa in Clintonove se za predsedniško nominacijo potegujejo še trije kandidati, nekdanji guverner Marylanda Martin O'Malley, nekdanji senator Jim Webb in nekdanji guverner Rhode Islanda Lincoln Chafee. Vendar v povprečju velikih nacionalnih anket nihče od njih ne presega enega odstotka podpore.
Zato je bilo jasno, kam bo usmerjena pozornost. Clintonova jo je dobro odnesla pri zanjo najbolj spornem vprašanju, o katerem ameriški mediji poročajo skoraj vsak dan: zakaj je kot zunanja ministrica uporabljala svoj domači strežnik za elektronsko pošto. Pri tem pa ji je pomagal prav Sanders, ki se je vzdržal napada: »Mislim, da so Američani naveličani poslušati o vaši presneti elektronski pošti,« je rekel in si prislužil ponujeno roko prešerno nasmejane Clintonove ter stoječe ovacije občinstva.
Z revolucijo nad Wall Street
Drugje so bile razlike bolj izpostavljene. Sanders je moral pojasnjevati, zakaj je od vseh na odru najmanj oster pri vprašanju nadzora orožja. »Prihajam iz ruralne zvezne države. Moramo razumeti, da vsi v Združenih državah na to nimajo enakega pogleda in moramo iskati skupni imenovalec, če želimo kaj spremeniti,« je rekel. V zunanji politiki je bil precej v ospredju napad na Irak leta 2003, kar je Sanders označil za »najslabšo odločitev v zgodovini države«. Puščice so seveda letele proti Clintonovi, ki je kot senatorka napad leta 2003 podprla.
Med vprašanji sta bila tudi Sirija in ruski predsednik. »Moramo se postaviti po robu ustrahovanju Vladimirja Putina... in jasno povedati, da v Siriji ustvarja še več kaosa, ko napada tarče v imenu sirskega predsednika Bašarja Al Asada,« je dejala Clintonova, ki ima v povprečju anket 45-odstotno podporo, Sanders pa 25-odstotno.
Ena od osrednjih tem kampanje demokratov je manjšanje dohodkovnega razkola med najbogatejšim odstotkom Američanov in vsemi drugimi. Sanders, ki bi minimalno urno postavko dvignil na petnajst dolarjev, pravi, da tega ne bo mogoče spremeniti brez ukrotitve Wall Streeta, za to pa je po njegovem potrebna »revolucija« milijonov Američanov, ki morajo priti na volišča, se organizirati in povedati, da tako kot doslej ne gre več.
Poraz šestega
Na odru jih je stalo pet, morda največji poraženec debate pa je šesti. Podpredsednik Joe Biden se še ni odločil, ali bo kandidiral, v anketah pa vseeno dobiva devetnajst odstotkov podpore. V tekmo se bo verjetno podal, če bo kazalo, da je Clintonova šibka. Soočenje pa je pokazalo, da je zelo močna prav tam, kjer je vselej pomembno: na soočenjih na malih ekranih.
