Na lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij se podjetja ne morejo prijaviti, na lestvico se uvrstijo enostavno zato, ker imajo po javno dostopnih podatkih najvišje rasti prihodkov od prodaje v petletnem obdobju. Poleg visokih indeksov rasti so pogoji za uvrstitev na lestvico bilančni dobiček v zadnjem bilančnem letu, vsaj 220.500 evrov prihodkov v izhodiščnem letu, da podjetje v obeh indeksnih letih posluje vseh 12 mesecev, od leta 2013 pa je vstopni pogoj za lestvico tudi najmanj 5 zaposlenih v podjetju.

Za izbor regijskih in slovenskih gazel uporabimo lestvico 100 podjetij iz vsake regije, torej skupno 600, na lestvici 500 najhitreje rastočih podjetij pa so posamezne regije različno zastopane. Na letošnji lestvici je 157 podjetij iz osrednje slovenske regije, sledi dravsko-pomurska, iz katere je 117 podjetij, iz savinjsko-zasavske je 76 podjetij, 55 iz gorenjske, 53 iz primorsko-notranjske in 42 iz dolenjsko-posavske regije.

Dve petini jih ostaja med najhitrejšimi

Na lestvici je kar 207 podjetij, ki so se med 500 najhitreje rastočih uvrstila že lani in ohranjajo visoko rast, 106 podjetij pa vztraja na lestvici že tretje leto.

Večina podjetij na lestvici, kar 86 odstotkov oziroma 430 podjetij, je v domači lasti, pri slabi petini (23 podjetij) gre za mešani kapital, slaba desetina oziroma 47 podjetij pa je v tuji lasti. Na lestvici je 19 velikih podjetij (po ZGD), 39 srednje velikih, majhnih enot je 141, večinoma pa gre za mikro enote, taka je 301.

Če pogledamo strukturo glede na panogo, ugotovimo, da največ podjetij prihaja iz predelovalne dejavnosti (174, kar je slabih 35 odstotkov), sledi trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil (91, kar je dobrih 18 odstotkov), promet in skladiščenje (65 oziroma 13 odstotkov) in gradbeništvo (50 podjetij, torej desetina).

500 najhitreje rastočih podjetij je v letu 2014 doseglo skupno prodajo v vrednosti 5.102.843.989 evrov. V letu 2009 so ta podjetja izkazovala skupno prodajo 1.536.731.683 evrov, kar pomeni, da so v petletnem obdobju povečala prodajo za 232 odstotkov (indeks rasti 332).

Tudi podjetja na repu lestvice dosegajo visoko rast prodaje – najnižji indeks rasti v zadnjih petih letih znaša 241, najvišji pa 2192. Polovica podjetij na lestvici dosega rast, ki je višja od 207 odstotkov (mediana je pri vrednosti indeksa 307).

Skupno so ta podjetja v letu 2014 ustvarila 242.319.816 evrov dobička, v povprečju torej 484.640 evrov. Ampak tu povprečja ne povedo veliko, saj gre za različno velika podjetja; če za orientacijo vzamemo mediano, ugotovimo, da je imela polovica podjetij dobiček, višji od 111.558 evrov. Indeks rasti 332 kaže, da je skupni dobiček teh podjetij v obdobju 2009–2014 skokovito narasel.

V lanskem letu so ta podjetja zaposlovala 17.131 ljudi, v petih letih so število delovnih mest povečala za 8438 . V povprečju so torej hitro rastoča podjetja v petletnem obdobju povečala število delovnih mest za 97 odstotkov. So pa med najhitreje rastočimi tudi taka, ki imajo negativno rast števila delovnih mest; če za orientacijo vzamemo indeks Dabeg: mediana je pri vrednosti 15 (torej polovica podjetij dosega indeks Dabeg, ki je nižji od 15).

Dodana vrednost dobrih 50 tisočakov na zaposlenega

Podjetja na lestvici so v letu 2014 skupno dosegla dodano vrednost 719.718.030 evrov, kar pomeni, da je ta v petletnem obdobju zrasla za 188 odstotkov. Dodana vrednost na zaposlenega v povprečju znaša 50.160 evrov, kar je nad slovenskim povprečjem za gospodarske družbe, ki znaša 40.524 evrov na zaposlenega (vir: Bisnode).

Slovensko povprečje presega dobra polovica podjetij na lestvici, povprečje med 500 najhitreje rastočimi pa tretjina. Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega so v povprečju dosegli v velikih podjetjih, 114.606 evrov, v srednje velikih znaša 61.668 evrov, v majhnih 50.903 evre, v mikro podjetjih pa 44.254 evrov na zaposlenega.