Samo še do konca meseca šole, vrtci, banke in podjetja, ki so na povabilo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pristopili k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov, sprejemajo izpolnjene obrazce, pripravljene posebej za ta namen. Število dolžnikov, ki so že zaprosili za odpis zapadlih terjatev, nastalih do konca leta 2013, se tako še vedno vsakodnevno spreminja, a za zdaj je bilo vloženih manj prošenj, kot se je pričakovalo.

V Javnem holdingu Ljubljana so doslej za vsa tri javna podjetja, ki odpisujejo dolgove, prejeli 143 vlog. Od tega jih je le enajst prispelo v oktobru, veliko večino prošenj so prejeli že avgusta. Največ jih je bilo naslovljenih na Energetiko Ljubljana (60), 43 na podjetje Vodovod - Kanalizacija in 40 na Snago. »Za zdaj ugotavljamo, da je vlog tako po številu kot vrednostno manj, kot znašajo tovrstne odprte terjatve,« odgovarjajo v ljubljanskem holdingu, kjer beležijo 2028 dolžnikov, vendar ne vedo, ali bi izpolnjevali tudi preostale pogoje za odpis dolgov. Neplačane terjatve fizičnih oseb za storitve omenjenih javnih podjetij ob koncu leta 2014, ki so zapadle več kot 12 mesecev, pa znašajo več kot 1,2 milijona evrov.

Upravičenih le malo vloženih vlog

Kopičenje dolgov v holdingu opažajo že od leta 2009 naprej. Zneski pri gospodinjstvih so lahko precej nizki, lahko pa vrtoglavi. Povprečni dolg na dolžnika Snage tako znaša 233 evrov, na dolžnika Energetike Ljubljana pa 915 evrov. Predloge za izvršbo vlagajo enkrat na leto, številni postopki pa se vlečejo leta in leta. Njihovo število se dnevno spreminja, ocenjujejo pa, da jih je za vsa javna podjetja trenutno okoli 8500.

V holdingu še niso določili maksimalnega zneska, ki ga lahko podjetja odpišejo, ampak bodo počakali do konca meseca. Na drugi strani pa so se v Elektru energiji, hčerinski družbi Elektra Ljubljana, odločili odpisati celoten dolg vsem upravičencem, ki bodo pravočasno vložili vlogo in bodo izpolnjevali vse zahtevane pogoje za odpust dolga. Glede na to, da je ministrstvo vsem podpisnikom sporazuma omogočilo dostop do programa za ugotavljanje, ali dolžniki izpolnjujejo pogoje za odpis dolgov, pa tudi že vedo, pri kolikšnem znesku so trenutno. Od 70 prejetih vlog so že odobrili 25 vlog, tem dolžnikom pa bodo skupno odpisali dolg v višini okoli 15.000 evrov, medtem ko skupni dolg presega milijon evrov. Sporazume nameravajo skleniti do konca januarja 2016, kar je tudi skrajni rok.

Majhno število ustreznih vlog opažajo tudi v podjetju SPL. Od 70 vlog za odpust dolgov so jih 20 že takoj zavrnili, saj vlagatelji ne izpolnjujejo pogojev, 20 vlog bodo najverjetneje odobrili, pri preostalih 30 prošnjah pa je bolj zapleteno. Ti vlagatelji sicer izpolnjujejo pogoje za odpust dolgov, vendar so njihovi dolgovi nastali v letu 2014 ali 2015. Nekaj je celo takšnih, ki sploh nimajo več dolgov pri njih, saj jih je poplačal lastnik stanovanja. V vseh primerih pa so stanovalci podjetju dolžni ne le stroške njihovih storitev, ampak tudi druge stroške na mesečnem obračunu upravnika.

Kot kaže, bodo lahko še največ oseb črtali s seznama dolžnikov v ljubljanskem stanovanjskem skladu. Svojim najemnikom bodo odpisovali dolgove, ki so nastali, ker niso plačevali obratovalnih stroškov, in jih je moral poravnati sklad kot lastnik, ne pa tudi najemnin, ki so že v osnovi subvencionirane. Terjatve, ki so po zakonu lahko predmet odpusta dolgov, izkazuje do 74 dolžnikov, doslej pa so prejeli 55 vlog. Kot pojasnjuje direktor sklada Sašo Rink, evidentirajo vse predloge, odgovarjajo pa le tistim dolžnikom, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev ali pa se njihov dolg ne nanaša na terjatve, ki so lahko predmet odpusta. Koliko je slednjih, niso navedli, so pa razkrili vrednost zapadlih terjatev, ki znaša 132.355 evrov in predstavlja 0,5 odstotka vseh terjatev, ki jih je imel sklad do najemnikov konec leta 2014. Najvišji dolg za posameznika znaša 9608 evrov.

Največ dolgov je pri izposojevalcih denarja

Za ljudi v finančnih stiskah sicer v prestolnici na Miklošičevi ulici 38 deluje svetovalna pisarna, ki jo vodi zasebni zavod Prelomi – Inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje. »Nekaj naših uporabnikov je prišlo k nam s predlogom za enkratni odpis dolgov, vendar so bili njihovi dolgovi večji in smo se odločili za drugačno reševanje – najpogosteje za osebni stečaj,« pojasnjuje svetovalka in terapevtka dr. Alenka Hebar Lavrič. Odpis dolgov je po njenem mnenju in izkušnjah zgolj delna rešitev, saj veliko ljudi tudi po odpisu ni sposobnih redno poravnavati svojih obveznosti.

Tisti, ki se vključijo v njihov brezplačni program psihosocialne pomoči v finančnih stiskah in dolgovih, imajo največkrat veliko dolgov. Tako za osnovne stroške kot tudi kredite in stroške mobilnih telefonov. »Pogosto je vzrok za njihovo situacijo izguba zaposlitve, prelomni življenjski dogodki, kot so ločitev, bolezen, smrt, odvisnosti, nepremišljena investicija ali zadolžitev. Pa tudi upanje, da jih bo samo še eno posojilo rešilo. Žal temu ni tako,« opisuje dr. Hebar-Lavričeva. Dolgovi ljudi, s katerimi se srečuje, navadno znašajo od 20.000 do 25.000 evrov, neredko tudi 50.000 in 100.000 evrov. »Več kot polovica uporabnikov je zadolženih pri posojevalcih, ki imajo sicer registrirano podjetje, a delujejo nezakonito. Zahtevajo visoke obresti ali pa vpišejo v pogodbo višji znesek, kot ga izposodijo, zato morajo dolžniki na primer namesto izposojenih 500 evrov vrniti 2000 evrov. Drugi si izposojajo denar pri fizičnih osebah s po pravilu visokimi obrestmi, ti ljudje pa vračilo zahtevajo z grožnjami, izsiljevanjem in podobno,« ponazori specialistka družinske terapije. Namen njihovega sofinanciranega programa, poudarja, ni le uporabnike rešiti dolgov, temveč jih tudi naučiti, da vanje ne bi več zašli.