Trenutno sodelujemo pri projektu strukturiranega dialoga, prek katerega spodbujamo mlade k aktivni participaciji. Vsako leto organiziramo mladinske izmenjave v okviru evropske prostovoljne službe, skupaj s finskimi, bangladeškimi in nepalskimi partnerji pa pripravljamo projekt, s katerim organiziramo usposabljanja za mladinske delavce. Omeniti moram, da si z organizacijo Alcohol youth policy network prizadevamo za ozaveščanje o škodljivih posledicah rabe alkohola. Med drugim smo del projekta Jamstvo za mlade, ki spodbuja zaposlovanje mladih. Izzivov nam res ne primanjkuje. Res je, da vsak mladinski center prihaja iz drugačnega okolja in ima zato svojo posebnost, vendar nas to krepi in povezuje. Nekateri so javni zavodi, drugi pa so organizirani kot nevladne organizacije, kljub temu si vsi med sabo pomagajo, izmenjujejo izkušnje in se projektno povezujejo in mrežijo.
Omenili ste dobro sodelovanje s tujino. Ste tam dobili tudi idejo za hostle?Mobilnost mladih je zelo pomembna, še posebej v prihajajoči finančni perspektivi. Veliko projektov organiziramo v sklopu programa Erasmus plus Mladi v akciji. Tesno sodelujemo tudi z zvezo mladinskih centrov na Finskem, kjer dobimo veliko dobrih idej. Ja, tudi ideja o hostlih je prišla iz Finske. Mladinski centri na Finskem so že pred leti uvajali hostle. V naši mreži jih imamo trenutno enajst. Od Fincev se res veliko naučimo in za mladega človeka je zelo dobro, da spoznava različne sisteme delovanja.
Mednarodne izmenjave so za mlade najbrž še posebej privlačne?Tega je veliko. Letos smo v mreži MaMa imeli prvič projekt evropske prostovoljne službe. V Slovenijo je za dva meseca prišlo dvanajst mladih iz šestih držav. Pri nas so pridobivali različne izkušnje na področju multimedije, fotografije, oblikovanja in drugih zanimivih dejavnosti. Gre za razširjanje splošnega znanja, za pridobivanje izkušenj in učenja jezika na neformalni ravni. Nekateri se denimo angleškega jezika težko učijo v šoli, ko pa gredo v tujino, jim gre kot po maslu. Mladim omogočimo, da vidijo svet, spoznajo druge kulture, se naučijo drugega načina dela in spoznajo navade sovrstnikov v tujini. Morda nekateri te možnosti nimajo in jo lahko dobijo v mladinskem centru. Jaz osebno v mladosti žal nisem imela priložnosti, da bi odšla na mednarodno izmenjavo v tujino, bom pa prihodnje leto kot mladinski vodja odšla čez mejo na delo in po dobre prakse za mesec dni ali celo več in tega se zelo veselim. Žal je pač tako, da trendi EU vedno bolj usmerjajo k mednarodni mobilnosti, da se Evropejci premikamo po Evropi, zapravljamo in na tak način tudi prispevamo k rasti malega gospodarstva.
Zakaj ste rekli žal?Ker je to za nekoga dobro, za drugega pa ne. Meni bi bilo ljubše, da bi mladi ostali v Sloveniji, da bi ustvarjali dodano vrednost in da bi si tukaj našli delo. Ravno zato si v mreži v okviru Jamstva za mlade skupaj z drugimi mladinskimi organizacijami zelo prizadevamo za ukrepe, ki bi mladim omogočili dolgotrajno zaposlitev. Želimo si, da bi jih delodajalci zaznali kot izziv in jim dali priložnost. V pogajanjih s pristojnimi ministrstvi poskušamo oblikovati ukrepe, ki bi povečali zaposljivost mladih. Po mojem mnenju so pristojni odprti za pogovore in pogajanja. Mladi bi morali že med šolanjem pridobivati izkušnje, kompetence in se na neki način mrežiti. Občasne šolske aktivnosti včasih niso dovolj. Nekaj povsem drugega je, če prek mladinske organizacije predstavijo svoj projekt sovrstnikom ali to storijo na mednarodni izmenjavi v tujini. To je neprecenljivo.