Do 1. oktobra letos je bilo v Sloveniji presajenih 97 organov, od tega 54 ledvic, 19 src, prav toliko jeter in pet trebušnih slinavk. Najstarejši darovalec je bil star 86 let, najmlajši komaj štiri. Po besedah prim. dr. Danice Avsec, direktorice državnega zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, nihče od darovalcev ni bil opredeljen v registru, temveč so soglasje podali njihovi svojci. Trenutno pa še vedno čaka na presaditev ledvice 101 bolnik, 47 na presaditev srca, 24 na presaditev jeter, eden na presaditev trebušne slinavke, pet pa na presaditev trebušne slinavke v kombinaciji s presaditvijo ledvice.
Podpora visoka, a opredeljeni le redki
Sodeč po javnomnenjskih raziskavah je načelna podpora transplantacijski dejavnosti pri nas zelo visoka, pa vendar je v aktualni register potencialnih darovalcev, ki je zaživel leta 2004, trenutno vpisanih le 4588 Slovencev. »To je najtežji korak, tudi zaradi osebne odločitve, saj o lastnem koncu in smrti zelo neradi razmišljamo,« o vzroku za nizko število vpisanih darovalcev meni dr. Avščeva. Možnost elektronske opredelitve za darovanje, ki jo že dovoljuje nova zakonodaja, bo precej olajšala vsaj administrativni korak. Postopke za pripravo elektronskega vpisa v register po besedah naše sogovornice že pripravljajo. Dokler ne bodo stekli, pa se je mogoče opredeliti za darovalca na območnih združenjih Rdečega križa po vsej Sloveniji, v nekaterih zdravstvenih ustanovah in lekarnah, na sedežu Slovenija-transplanta in na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Podatki o opredelitvi se vpišejo na kartico zdravstvenega zavarovanja, dostop do njih pa imajo le zdravniki s posebnim pooblastilom, in to šele po smrti darovalca.
Opredelimo se lahko tudi tako, da svojo odločitev zaupamo svojcem. A kot kaže, tudi teh primerov ni veliko. Tako se še vedno dogaja, da svojci ne poznajo volje umrlega. »Prav zato je izjemno pomembno, da bližnje seznanimo s svojo odločitvijo,« pravi dr. Avščeva. Se pa tudi zgodi, da svojci iz različnih razlogov zavrnejo darovanje organov, trenutno je stopnja zavrnitve 23-odstotna.
Dr. Avščeva pravi, da je »odločitev posameznika za darovanje organov odraz njegovih vrednot in odnosa do soljudi«. Za določene bolezni je zdravljenje s presaditvijo najučinkovitejša ali celo edina možna oblika zdravljenja. A število bolnikov, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje, še vedno narašča bistveno hitreje kot število opredeljenih darovalcev. Zato je tudi pri nas namen evropskega dneva darovanja tkiv in organov, ki ga članice Sveta Evrope zaznamujejo drugo oktobrsko soboto, predvsem povečati ozaveščenost o pomenu posmrtnega darovanja organov in tkiv ter spodbujati odločitve za opredelitev. Po vsej Evropi je na čakalnih seznamih več kot 70.000 bolnikov, zaradi pomanjkanja ustreznega organa za presaditev jih vsak dan umre štirinajst.
Po številu dejanskih darovalcev po smrti (24,3 na milijon prebivalcev v letu 2013) se Slovenija, kjer presadimo več kot sto organov na leto, uvršča med prvih deset najuspešnejših držav v Evropi, po številu presajenih src (14,6 na milijon prebivalcev) pa smo celo prvi v svetu. Naša država velja za vzor drugim državam, kako je treba urediti dejavnost uporabe delov človeškega telesa za namen zdravljenja na transparenten in varen način.
Slovenija še ni podpisala konvencije
Slovenija-transplant se ob tem zavzema tudi za čimprejšnjo ratifikacijo mednarodne konvencije proti trgovanju s človeškimi organi, ki jo je Svet Evrope sprejel julija lani. »Kot del strokovne javnosti želimo, da Slovenija s podpisom konvencije prispeva k omejevanju in kaznovanju trgovine s človeškimi organi, saj ostro obsojamo kakršne koli zlorabe delov človeškega telesa, transplantacijski turizem in s tem povezane oblike kršenja človekovih pravic,« dodaja dr. Danica Avsec. Konvencija med drugim zagotavlja izrecno pravno podlago za kazenski pregon posrednikov, uradnikov, zdravstvenih delavcev in drugih, ki zlorabljajo svoj položaj znotraj sistema darovanja organov.
