V časih, ko država pripravlja strategije o tem, kako ponovno oživiti lesnopredelovalno industrijo, v družbi Lip Bled niso stali križemrok.
V prvi fazi so avstrijski družbi Hasslacher Holding, ki letno doseže okrog 300 milijonov evrov prihodkov, pred kratkim omogočili, da v hčerinski družbi Lip Bohinj lastništvo zviša s 35 na več kot 75 odstotkov. Zdaj pa v Lipu Bled skupaj z Avstrijci načrtujejo 10-milijonsko naložbo.
Podvojitev zmogljivosti obstoječe žage
V Lipu Bohinj so poznani kot eden največjih evropskih proizvajalcev opažnih plošč. V okviru načrtovane večmilijonske naložbe nameravajo zvišati zmogljivosti žage z obstoječih 70.000 kubičnih metrov na od 130.000 do 150.000 kubičnih metrov na leto, je pojasnili direktor Lipa Bohinj Alojz Burja, ki obenem vodi tudi Lip Bled. Načrti obsegajo tudi vlaganja v proizvodne zmogljivosti za izdelavo najkakovostnejših peletov. Poleg tega naložba vključuje vlaganja v novo lupilno linijo in linijo za dolžinsko spajanje lesa ter vlaganja v mehanizirano lesno skladišče, za sortiranje hlodovine po kakovosti.
Za vstop Avstrijcev v lastniško strukturo Lipa Bohinj so se v Lipu Bled odločili zaradi razpršitve proizvodnega asortimenta. »Proizvodnja le ene vrste izdelkov, kot so opažne plošče, ki se uporabljajo v gradbeništvu, je izjemno tvegana. Sploh v časih, ko je gradbeništvo v zatonu,« je dejal Burja. Medtem ko se za izdelavo opažnih plošč uporablja les slabše kakovosti, v svojem proizvodnem asortimentu zdaj nimajo izdelkov, za katere bi potrebovali les najboljše kakovosti. Kaj konkretno bodo proizvajali, še ni dorečeno, med možnostmi, ki jih preučujejo, pa so lepljeni okenski profili, križno lepljene plošče, ki se uporabljajo kot stene za montažne hiše, in nosilci za plošče. Koliko je Hasslacher odštel za to, da je v lastništvo Lipu Bohinj zvišal na več kot 75-odstotkov, Burja ni želel razkriti. Pojasnil pa je, da je Hasslacher prevzel tudi vsa posojila družbe in da je bila kupnina simbolična. Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti Lipa Bohinj so sicer konec lanskega leta znašale 8,8 milijona evrov. V letu 2014 je družba dosegla 15,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je na letni ravni predstavljalo rast za 14 odstotkov. Čisti dobiček je znašal štiri tisoč evrov, leta 2013 in 2012 pa je Lip Bohinj posloval v rdečih številkah. Predvsem zato, ker ni bilo na voljo dovolj hlodovine, je dejal Burja.
Vodilni balkanski proizvajalec vrat
Z izgubo v višini 1,5 milijona evrov je v minulem letu posloval tudi Lip Bled. Po besedah Burje je ta nastala zaradi slabitve naložbe v Lipu Bohinj. Prihodki od prodaje pa so se lani zvišali za tri odstotke, na dobrih 22 milijonov evrov. V letošnjem letu Lip Bled posluje dobičkonosno in nad zastavljenimi načrti. V prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani so se prihodki od prodaje zvišali za več kot 10 odstotkov. Po nakupu proizvodnega programa vrat pred leti od Jelovice je Lip Bled največji industrijski proizvajalec vrat na Balkanu, v Evropi pa se uvršča v prvo dvajseterico. Približno dve tretjini izdelanih vrat Lip Bled proda na tujih trgih.
Alojz Burja, ki je sicer predsednik Združenja lesne in lesnopredelovalne industrije pri GZS, pozdravlja načrte države o ustanovitvi nove gozdarske družbe. Ta bo prihodnje leto, ko se iztečejo dvajsetletne koncesije, namesto gozdno gospodarskih družb upravljala državne gozdove. »Računamo, da bo država prodajala les slovenskih predelovalcev. Na tak način bo lahko zaživela gozdno-lesna veriga. Hkrati država pričakuje, da bo na tak način lahko pobrala več denarja, kot zdaj pobere koncesnin pri upravljanju državnih gozdov,« je dejal Burja. Razen tega pričakuje, da bo cena hlodovine nekoliko nižja, in opozarja, da bi država lahko pobrala več davkov, četudi bi slovenskim lesnopredelovalnim družbam hlodovino darovala, kot pa da se ta izvaža v tujino. »Časov izpred dveh let, ko se je hlodovina na veliko izvažala, mi pa smo ostajali brez nje, si ne smemo več dovoliti,« je opozoril Burja. Od takrat dalje je hlodovine sicer dovolj. Medtem ko so v Avstriji in Nemčiji začeli zapirati žage in lesnopredelovalne obrate, je za bistveno večjo razpoložljivost hlodovine na domačen trgu poskrbel rušilni žledolom.
