Nova Gorica je začela nastajati leta 1947. Povojni čas je bil nabit s patosom novega družbenega in ekonomskega sistema ter s pretresi ob vzpostavitvi nove državne meje z Italijo, ki je bila obenem vzrok za nastanek mesta. Prvi urbanistični načrt je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar, ki je pri nastajanju mesta sodeloval le v prvih letih, a mu je kljub temu pustil najbolj bistvene poteze.
Poteze Ravnikarjevega urbanizma
Ogled se bo začel ob Ravnikarjevi maketi mestnega središča, ki stoji na vzhodni strani Bevkovega trga, ob Kidričevi ulici. Nato se boste sprehodili po osrednjem delu mesta ob Magistrali (Kidričeva ulica), kjer so značilnosti Ravnikarjevega urbanizma najbolj razpoznavne, ter po kasneje nastalih mestnih predelih, ki so v načrtovanje mesta prinašali nove poglede ali pa so se vračali k prvotnim.
Stavbe, ki sooblikujejo podobo mesta
Spoznali boste stavbe, ki sooblikujejo podobo mesta in so delo različnih slovenskih arhitektov. Novo Gorico so med drugim zaznamovali Vinko Glanz, Vojteh Ravnikar, Edvard Ravnikar, Danilo Fürst, Oton Gaspari in drugi. Sprehodili se boste skozi stanovanjske soseske iz šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja ter med novejšimi novogoriškimi stavbami, deli arhitekturnih skupin Ofis, Sadar-Vuga in Ravnikar-Potokar. Srečevali se boste tudi z zelenjem, ki je za podobo modernističnega mesta prav tako pomembno kot stavbe.
Soavtor prenove mestnega središča
Simon Kerševan (1981), arhitekt, ki živi in ustvarja na Goriškem, je eden od soavtorjev prenove novogoriškega mestnega središča (Bevkov in Rusjanov trg) ter avtor interjerjev za mestno blagajno in turistično-informacijski center v Novi Gorici. Od leta 2014 je član izvršnega odbora Društva primorskih arhitektov.
Za vodeni ogled Nove Gorice so obvezne prijave na elektronski naslov izobrazevanje@mao.si, vstopnina pa znaša 3 evre.
