Evropska komisija nam je za letos naložila izpeljavo sedmih pomembnih izboljšav, tudi učinkovitost javne uprave. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ta kljub nekaterim izboljšavam v zadnjih letih precej manj učinkovita od povprečja EU. Kazalniki so celo slabši kot leta 1996, ko smo institucije javne uprave šele vzpostavljali. Tolaži nas lahko le to, da je slovenska javna uprava še vedno učinkovitejša kot v drugih državah v regiji, kamor evropska komisija šteje še Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko.
Merili bodo vse in vsakogar
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je prepričan, da lahko učinkovitost javnega sektorja izboljšamo predvsem s spremenjenim plačnim sistemom in z merjenjem učinkov dela. Da bi bilo ocenjevanje čim bolj objektivno, pa bi, kot opozarja, morali določiti jasne cilje in vzpostaviti jasen sistem merskih instrumentov. Čeprav naj bi kriterije kakovosti in uspešnosti dela oblikovali skupaj s sindikati, pa ima minister že nekaj zamisli; o njih je pripovedoval tudi na nedavni konferenci o modernizaciji javne uprave.
Tako naj bi na primer pri ocenjevanju dela zdravnikov upoštevali število pacientov, napotnic, povratnikov, količino predpisanih zdravil... Pri policistih bi med drugim merili uspešnost pri izvajanju nadzorov, število izrečenih kazni, število pritožb na njihovo delo. Pri učiteljih bi lahko igrala vlogo tudi spričevala učencev, ocene torej, njihova udeležba v dodatnih dejavnostih, pri državnih uradnikih pa število izdanih odločb, dolžina čakalne vrste, zamude pri postopkih... Poleg tega bi lahko pri zaposlenih po Koprivnikarjevem mnenju merili tudi odnos do sodelavcev, ekipni duh, samoiniciativnost...
Uspešnost naj bi merili po vsej hierarhični lestvici. Ker bodo po novem ocenjevali tudi predstojnike, bodo ti po prepričanju ministra kmalu opustili dosedanjo slabo prakso pri ocenjevanju svojih podrejenih. S splošnimi ocenami od 1 do 5 so namreč delo zaposlenih merili tudi doslej, pri čemer je petico, ki omogoča napredovanje in s tem višjo plačo, prejemalo kar 85 odstotkov javnih uslužbencev.
Slabo delo bo kaznovano
Ocenjevanje dela bo temelj za tako imenovano modernizacijo javne uprave, ki jo predstavljata že pripravljeni noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o javnih uslužbencih. Med ključnimi novostmi, ki jih prinašata, so večja avtonomija in odgovornost predstojnikov, odprava določenih avtomatizmov pri napredovanjih ter večja elastičnost pri plačah.
Medtem ko novi zakon o javnih uslužbencih prinaša spremembe pri uslužbenskem sistemu, pa zakon o sistemu plač v javnem sektorju spreminja samo definicijo plače. Del plače za trenutno kar tri vrste delovne uspešnosti naj bi nadomestili z variabilnim delom plače. Ta bo sestavljen iz enotne delovne uspešnosti, določene na podlagi rezultatov dela, in tako imenovane začasne pridobitve višjega plačnega razreda – zaradi opravljanja večjega obsega dela ali zahtevnejših nalog jo lahko za največ eno leto odobri predstojnik. Delovna uspešnost naj bi znašala do 30 odstotkov osnovne plače, pri prodaji blaga in storitev na trgu ter pri izvajanju projektov pa do 50 odstotkov.
Slabe ocene bodo po drugi strani vplivale na začasno, do 20-odstotno zmanjšanje osnovne plače, ki bi trajalo od treh mesecev do enega leta. Poleg tega bi takšnim zaposlenim za eno leto zamrznili tudi napredovanje. Manj varna bo po novem tudi zaposlitev sama. »Tistim, ki ne bodo dosegali pričakovanih rezultatov dela, se bomo zahvalili za sodelovanje,« napoveduje minister Koprivnikar, ki pričakuje, da bosta zakonski noveli sprejeti do aprila prihodnje leto. Spremembe, ki so sicer že razjezile sindikate, naj bi zaživele z letom 2017.
Ocenjevanje bo vselej subjektivno
Čeprav se zdijo ministru ti načrti zlahka uresničljivi, pa glede na različne mednarodne publikacije to le ne bo tako preprosto. Predvsem primanjkuje dobrih praks, opozarjajo strokovnjaki. V poročilu OECD o upravljanju kompetenc na primer piše, da države za izboljšanje učinkovitosti dela zaposlenih v javnem sektorju pozornost namenjajo predvsem kadrovanju in selekciji, usposabljanju, razvoju, kariernemu svetovanju, precej manj pa ocenjevanju zaposlenih, pri čemer so tudi pristopi med državami zelo različni.
Evropska komisija (v poročilu Kakovost v javni administraciji) opozarja tudi na negativne posledice ocenjevanja zaposlenih. Takšno ocenjevanje, ki bo vsaj do neke mere vselej subjektivno, bi lahko, kot pravi, spodkopavalo timsko delo in medsebojno zaupanje ter povzročalo zavist, konflikte in slabše sodelovanje med zaposlenimi, še zlasti, če ni na voljo jasnih pravil in kriterijev in če ni za ocenjevanje dovolj usposobljenih menedžerjev.
Precejšnje tveganje predstavlja tudi dejstvo, da je za pripravo in uveljavitev nove zakonodaje zelo malo časa. Čeprav bi noveli morali biti sprejeti najkasneje čez šest mesecev, se ministrstvo s sindikati doslej ni začelo pogovarjati niti o zakonodaji, kaj šele o kriterijih za ocenjevanje dela. Ali se nam po sporni Virantovi reformi obeta še sporna Koprivnikarjeva reforma, bo pokazal čas. Slabih izkušenj z na hitro pripravljenimi reformami smo imeli že več kot dovolj.
