Pred dnevi je kmetovalcu Marjanu Kržiču iz vasi Pako pri Borovnici (najverjetneje) trop volkov poklal 15 ovac in jagenjčka, ki so ga zveri tudi pomalicale. Še eno ovco je moral rejec zaklati sam zaradi posledic napada. Ta se je zgodil streljaj stran od vasi, v žičnati ogradi. Na ministrstvu za okolje in prostor pa so povedali, da zaščita rejca ni zadostovala za varovanje črede pred volkovi in da tudi rejcem na robnem območju življenjskega prostora zveri, kjer je Ljubljansko barje, ponujajo subvencionirane visoke elektromreže.
Elektromreže potegnejo za sabo kup težav
»Razumem, da je uporaba specialnih elektromrež predvidena za osrednje prebivališče volka, ne pa tukaj. Nič nimam proti volkovom, tudi nisem zato, da se vse pobije, saj sem s kmetov in imam radi živali. Toda da mi bežimo s kmetijskega območja, se mi zdi smešno. Smo na Barju, kjer zraven ni gozda. Med nami in volkom je vmes še železnica, cesta in njive,« se huduje Kržič, ki so mu že lani volkovi usmrtili šest ovac. Čeprav še vedno čaka na izplačilo odškodnine, bo to še prenesel, pravi, tokratno volčjo nočno akcijo pa bo težko prebolel.
Rejec Kržič se zaveda, da z žičnato ograjo, s katero so bile ovce doslej varovane, ne bo mogel preprečiti nadaljnjih napadov volkov. In kaj bo storil? »Nič, po vsej verjetnosti se bom prenehal ukvarjati z rejo. Če bi imel 150 ovac, bi se strošek za nakup specialne elektromreže še izplačal, ob tako majhni čredi, ki jo sestavlja do 60 ovac, pa se račun ne izide. Tudi psi, ki jih priporočajo, pridejo bolj v poštev za velike rejce,« je pojasnil.
Na vprašanje, zakaj noče niti poskusiti z visokimi elektromrežami, ki jih pristojno ministrstvo subvencionira in ki dokazano dajejo dobre rezultate, Kržič pojasnjuje: »V mrežo je treba zvečer gnati čredo, zjutraj pa jo spuščati, kar vzame veliko časa, še posebno, če pašnik ni v bližini doma. Ker zraven ni elektrike, je treba nabaviti tudi dodatni akumulator, da je električna napetost vseskozi enaka. Če akumulator oslabi, bo namreč volk splezal pod mrežo,« je naštel rejec in dodal, da bo še enkrat razmislil tudi o nakupu elektromreže.
Streljanje volkov ni rešitev
Slovenski strokovnjaki za volkove že nekaj let opozarjajo, da njihov odstrel ne prinaša pozitivnih učinkov, kvečjemu nasprotno: škode se ob trajnostnem odstrelu povečujejo, kar je pokazala tudi študija, ki so jo raziskovalci z ljubljanske biotehniške fakultete pred štiri leti pripravili v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Lansko leto so njihove ugotovitve potrdili tudi ameriški raziskovalci, ki so 25 let spremljali volkove na območju Skalnega gorovja. Zakaj se ob odstrelu povečujejo škodni primeri, Američani v študiji niso natančneje raziskovali, sklepajo pa, da je razlog v rušenju strukture tropov. »Zaradi izgube ključnih članov (alfa volkov) tropi razpadajo, preživeli volkovi pa imajo slabši lovni uspeh na njihov naravni plen, zato se pogosteje spravijo na lažje ulovljivi plen, to pa je slabo zaščitena živina,« je že pred časom za naš časopis razložil dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Koliko volkov je trenutno v slovenskih gozdovih, ni znano, saj so strokovnjaki po treh letih šele prejšnji mesec opravili vnovično štetje, čigar izsledki pa še niso znani. Predvideva se, da jih je med 40 in 50. Strokovnjaki opozarjajo, da je za konflikt med rejci in volkovi v veliki meri krivo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki že nekaj leti zavlačuje s sprejetjem novega pravilnika o minimalnih zaščitnih ukrepih za varovanje čred. Morda bodo na to temo kakšno rekli prav danes, ko se bo ministrica za okolje in prostor Irena Majcen sestala z županoma občin Loška dolina in Postojna ter s predstavniki Društva rejcev drobnice Slovenije glede škode po zvereh.
