Obeti gospodarske rasti v območju evra so se v drugem letošnjem polletju izboljšali. Skrbi, da bi odpovedal slovenski izvoz, torej ni, prav tako ne, da bi do konca leta v lovljenju rokov za črpanje evropskih milijonov presahnile naložbe, medtem ko so se iz večletnega polsna prebudili tudi potrošniki. Ena redkih cokel, ki jih slovensko gospodarstvo še ni sezulo, je gradbeništvo.
Čeprav je lanski odboj z dna, ko je vrednost gradbenih del zrasla za skoraj petino, napovedoval lepše čase, se drsenje v globočine letos nadaljuje.
Nova kriza v gradbeništvu?
Julija je bil padec vrednosti opravljenih gradbenih del med najvišjimi v Evropi, na letni rani je znašal 14 odstotkov. Od januarja do konca julija je bil padec pol nižji.
Ob dejstvu, da je vrednost gradbenih del trenutno zgolj na 45 odstotkih povprečja iz leta 2008, je jasno, da se v nobenem sektorju gradbeništva ne cedita med in mleko. Zaradi tisočih neprodanih stanovanjskih nepremičnin je denimo vrednost del na stanovanjskih stavbah le nekaj nad desetimi odstotki povprečja iz leta 2008. Še največ aktivnosti je pri gradnji inženirskih objektov, katerih vrednost presega 55 odstotkov povprečja zadnjega leta predkriznega razcveta. Toda tudi tu se je trend obrnil navzdol, saj se je vrednost gradbenih del na inženirskih objektih julija znižala za 17 odstotkov na letni ravni.
Stanje je skrb vzbujajoče. Gradbeništvo ne najde zagona kljub rekordno visokim bruto naložbam – letos bodo na krilih evropskih milijonov predvidoma presegle 2,1 milijarde evrov. Zajeten delež infrastrukturnih projektov bi moral prinesti rast v gradbeništvo. Toda te ni in verjetno je ne bo niti v prihodnjem letu, ko bo presahnil pritok evropskih milijonov.
Slabše čase napovedujejo zaloge in vrednosti novih pogodb v gradbeništvu. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v zadnjem Ekonomskem ogledalu namreč navaja, da je bila julijska zaloga pogodb za kar 15 odstotkov nižja kot na začetku leta. »Kljub rahlem zvišanju na mesečni ravni je ostala na najnižjih ravneh po letu 2000,« so opozorili.
Spet odpuščanja
Pred zaposlenimi v gradbeništvu je posledično obdobje negotovosti. Trendi v panogi, ki je od jeseni 2008 do dna v začetku leta 2014 izgubila okoli 40.000 zaposlitev, bi lahko zopet postali negativni. Če se je število zaposlenih v gradbeništvu po podatkih statističnega urada (Surs) od začetka leta 2014 do julija zvišalo za približno 5000, se je število zaposlenih zaradi slabših obetov julija na mesečni ravni že nekoliko znižalo. Do podobnih sklepov so prišli tudi analitiki na Umarju, kjer ugotavljajo, da se je julija nekoliko znižalo število delovno aktivnih v gradbeništvu, in sicer za okoli 200, na 55.500.
Za nameček se v gradbeništvu letos znižujejo tudi plače. Bruto plača na zaposlenega je bila v prvih sedmih mesecih nižja za 0,8 odstotka, slabše se godi le še zaposlenim v gostinstvu (–1 odstotek) in poslovanju z nepremičninami (–1,6 odstotka). Sočasno so denimo v predelovalni industriji zrasle za kar dva odstotka.
