Projekt preraste v podjem, ko se okoli njega zbere prava ekipa ljudi, da ga lahko povzdigne iz prostočasnega ali garažnega inovatorstva v samostojno podjetniško pot. Za uspešno zagonsko podjetje so pregovorno potrebni trije H-ji: »hipster«, »hacker« in »hustler«. O njih je pisala že revija Forbes leta 2012.
Hipster je po navadi nekdo s kreativnim, mogoče celo oblikovalskim ozadjem, ki skrbi za produktno idejo, sledi ali postavlja trende nečesa, kar si bodo ljudje želeli. Heker k mizi prinese svoj tehnični »kovček z orodjem«, agilne veščine za izdelavo tega produkta, je inženir. Hustler pa je tisti, ki svojo nogo podstavlja med vrata, pridobiva stranke in partnerje ter prinaša povratne informacije s trga. Slednjemu se prva dva zaradi svojih močnih vizij po navadi upirata in zato je pomembno, da vsi trije razumejo celoten proces. Ti trije H-ji morajo torej govoriti isti jezik.
Vedno znova me zabava, ko ugotavljam, kako zelo se mešajo ozadja delovnih in študijskih izkušenj, iz katerih izhajajo zanimive startupovske ekipe. Postaja namreč zelo očitno, da to, kar si si želel postati v otroštvu, ostaja topel spomin na prvih risbicah, ki jih hranijo tvoji starši. Prav tako očitno je, da v mladih hitro rastočih podjetjih svoje mesto najdejo ljudje z veliko širine.
Najbolj me s svojimi ozadji presenečajo hekerji, programerke in programerji, ki jih imamo neredko za tiste na strogo tehnični, odtujeni, nedosegljivi in nedotakljivi strani. Seveda so najpogostejši med hekerji taki, ki so že pri petih letih sestri »sesuli« prvi (in takrat verjetno zelo drag) računalnik, trenutno pa končujejo diplomo ali magisterij iz računalništva in informatike.
A moram priznati, da zadnje čase spoznavam vedno več drugačnih programerk in programerjev. Takih, ki se niso formalno izobrazili za inženirje, ampak zdaj so točno to. Vrhunski inženirji v zahtevnih mednarodnih ekipah naših prebojnih start upov, velikokrat tudi ustanovitelji svojih start upov ali pa pogodbeni sodelavci, ki imajo toliko projektov, da se jih otepajo.
Ko smo ta teden sedeli na spoznavnem srečanju inštruktorjev šole digitalnih veščin SmartNinja.si, se je nabor študijske zgodovine, ki smo ga humorno dodali k svojim opisom, bral kot šala na račun izobraževalnega sistema. Komunikolog in magistrski študent religij, obramboslovec, ekonomist, magister kreativnega pisanja in novih medijev, kemijski tehnik in inženir medijske produkcije...
Če malo pobrskam po intervjujih z ustanovitelji najprodornejših slovenskih start upov in inovativnih IT-podjetij, najdem v 3fs, Zemanti in Bellabeatu še arhitekte, filozofe in sociologe ter akademske kiparke.
Grem naprej in pregledam, kakšne kvalifikacije želijo od novih sodelavcev prodorna tehnološka podjetja, ki objavljajo potrebe po okrepitvah na portalu StartupJob.si, in izobrazba je redko sploh navedena kot kriterij, včasih se navaja kot bonus k praktičnim in dokazljivim izkušnjam.
In ravno tu je ključ. V start upu se išče nekoga, ki ima prakso. Kako je do nje prišel, ali se je predal formalnemu ali neformalnemu izobraževanju ter kdaj v svojem življenju je pridobil digitalne veščine, je postalo drugotnega pomena. V ospredju je nabor izkušenj, s katerimi dokazuješ, da pridobljeno znanje dobro uporabljaš tudi v praksi.
In kaj je lahko naslednji korak? Do leta 2020 se pričakuje, da bo nastopilo krizno pomanjkanje delovne sile z digitalnimi veščinami po vsej Evropi. V poklicih IKT bo v nadaljnji polovici desetletja 825.000 nezapolnjenih delovnih mest, kljub trenutnim 24 milijonov brezposelnih Evropejcev. Poleg strokovnega deficita, ki ga poskušajo na ravni direktiv EU reševati s povečanjem števila diplomantov tehničnih smeri in promocijo zaposlitve v digitalnem sektorju, pa ukrepi Evropske unije posegajo tudi v smer splošnega ozaveščanja.
Od 10. do 18. oktobra bo po državah EU Codeweek.si, evropski teden programiranja, s katerim na dostopen način programersko znanje približujejo najširši javnosti. Kratke delavnice in brezplačna izobraževanja za popolne začetnike so odličen uvod v svet, ki ga mora poznati tudi vsak startupovec.
Gaja Zornada je mednarodno dejavna podjetnica, newyorška povratnica, soustanoviteljica zaposlitvenega portala StartupJob.si in servisa za inovativno tehnološko skupnost InternetWeek.si.
